Franja

abrúpten -tna -o (lat. abruptus)
1. abruptan, strm, vrletan
2. isprekidan, nesuvisao

abruption [əbrʌ́pšən] samostalnik
arhaično prekinitev; odlom, odlomek

abruptness [əbrʌ́ptnis] samostalnik
strmost; osornost, surovost; prekinjenost, odsekanost; naglica

abrupto strm

abrüsten razorožiti, razoroževati, zmanjšati oborožitev

Abrüstung, die, razorožitev, razoroževanje

Abrüstungskonferenz, die, konferenca o razorožitvi

abrúški (-a -o) adj. geogr. abruzzese

abrutado poživinjen, brutalen, malopriden

abruti, e [abrüti] adjectif posurovel, surov, poživinjen; otopel, idiotski; masculin, familier tepec, idiot

espèce d'abruti! idiot!
abruti par l'alcool otopel od alkohola, zapit
abruti de surprise onemel od presenečenja

abrutir [-tir] verbe transitif otopiti, poživiniti, poneumniti

s'abrutir otopeti, poživiniti se, poneumniti se
s'abrutir par la boisson zapiti se
s'abrutir de travail onemoči zaradi garanja
une propagande qui abrutit les masses propaganda, ki poneumnjuje množice
abrutir un enfant de travail otopiti otroka s (pretiranim) delom

abrutissant, e [-tisɑ̃, t] zelo utrudljiv; ki človeka otopi

travail masculin abrutissant nečloveško delo, garanje

abrutissement [-tismɑ̃] masculin poneumljenje, poživinjenje; otopelost

abrutizá -éz

I. vt. posuroviti, otopiti

II. vr. posuroveti, podivjati, zapustiti se

Abrutsch, der, (-/e/s, -e) zdrs, usad

abrutschen zdrsniti, Räder: spodrsavati; figurativ spodrsniti (er rutschte ab spodrsnilo mu je); Skifahrt: oddrsati

Abrutschen, das, drsenje, zdrs

abruzzese

A) agg. geogr. abruški

B) m, f prebivalec (-lka) Abrucov

Abruzzi m pl. geogr. Abruci

abs- gl. aps-