Franja

pretexto moški spol pretveza, izgovor

so pretexto de, bajo pretexto de pod pretvezo
tomar (por) pretexto za izgovor vzeti
servir de pretexto služiti kot izgovor
buscar pretextos iskati izgovore

pretvéza pretext; feint; pretence, ZDA pretense

pod pretvézo under the pretext (of), under the pretence (of), under the guise (of)
pod pretvézo da pomaga, je v resnici metal polena pod noge while pretending to help he was really hindering
pretvézo je vedno lahkó najti (figurativno) it is easy to find a stick to beat a dog
z lažnimi pretvézami under false pretences

pretvéza prétexte moški spol , subterfuge moški spol, figurativno, familiarno feinte ženski spol, figurativno couvert moški spol , couverture ženski spol

pod pretvezo sous prétexte de, sous le couvert (ali le voile, le masque) de, sous couverture de
biti za pretvezo servir de prétexte

pŕha shower, shower bath

stopiti pod hladno pŕho to take a cold shower; douche
mrzla pŕha figurativno wet blanket
to je bila (kot) mrzla pŕha za moje načrte that threw cold water on my plans

pŕha douche ženski spol

iti pod prho passer sous la douche, prendre une douche, se doucher

pričevánje (-a) n

1. jur. testimonianza, deposizione, attestazione, prova:
lažno pričevanje falsa testimonianza
pričevanje pod prisego deposizione giurata
preklicati pričevanje ritrattare una deposizione

2. ekst. testimonianza

prijeti¹ [é] (primem) prijemati

1. z rokami: greifen, fassen, anfassen, packen, ergreifen; (etwas) in die Hand nehmen
prijeti koga pod roko sich einhängen/einhaken/unterhaken (bei)
prijeti koga okrog pasu (jemanden) um den Leib fassen
prijeti koga okrog ramen (jemandem) die Hand um die Schulter legen
prijeti koga za vrat (jemanden) am Kragen nehmen/ packen
figurativno prijeti koga za besedo (jemanden) beim Wort nehmen
prijeti koga za glavo (jemanden) beim Kopf nehmen
prijeti koga za roko (jemanden) an der Hand nehmen
prijeti koga za ušesa (jemanden) bei den Ohren nehmen

2. (učinkovati) greifen; pri zaviranju: eine hohe Bremswirkung haben
medicina terapija je prijela (der Kranke) spricht auf die Behandlung an

3. ribe za trnek: anbeißen
figurativno prijeti za vabo den Köder anbeißen/an den Köder beißen

4.
figurativno (trdo) prijeti koga (jemanden) an die Kandare nehmen, in die Mache nehmen

prijéti to take (ali to catch, to get) hold of, to seize; to grasp; to take, to handle

prijéti se za... to clutch at
prijéti za orožje to take up arms
prijéti za nož to seize a knife; (aretirati) to apprehend, to arrest, to take
prijéti za roko to take by the hand
trdo koga prijéti (ošteti) to rebuke someone, to lecture someone, to reprimand someone (za napako for a mistake ali blunder)
prijéti (zgrabiti) bika za rogove (tudi figurativno) to take the bull by the horns
prijéti se to cling, (to), to stick, to adhere (to); (rastlina) to take root
ime se ga je prijelo the name stuck (ali adhered) to him
vsake bilke se prijéti to clutch (ali to grasp) at a straw
prijéti (zasačiti) koga pri tatvini to catch someone stealing
prijéti tata pri dejanju to apprehend (ali catch) a thief in the act
prijéti (zgrabiti) koga za vrat to take someone by the throat
prijéti koga za besedo to take someone at his word
pod pazduho koga prijéti to take someone's arm

prijéti saisir, prendre, toucher , (v pest) empoigner , (hudodelca) appréhender, arrêter

prijeti za roko prendre (ali saisir) par la main
prijeti se se cramponner à quelque chose, se coller, adhérer à quelque chose, (o rastlini in figurativno) prendre racine, s'enraciner
prijeti se za glavo se prendre la tête à deux mains
trdo koga prijeti traiter quelqu'un durement, (figurativno) réprimander quelqu'un
za besedo koga prijeti prendre quelqu'un au mot
napak prijeti avoir la main malheureuse, s'y prendre mal, se tromper, se méprendre
pod pazduho koga prijeti prendre le bras de quelqu'un

prīme, gl. pod prīmus.

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prīncipālis -e (prīnceps)

1. prvi, prvoten, prvobiten, izvoren, najprvi, čisto prvi, osnoven: causae Ci., significatio Q., verba Gell.

2. metaf. najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, velevažen, najpoglavitnejši, glavni, (naj)prvi: vir Ap., quaestio Q., principale fuit Plin. glavna stvar, velevažna (zelo pomembna) stvar; komp.: principalior Tert.

3. occ.
a) cesarski, knežji: scortum T., curae Plin. iun., maiestas Suet.
b) h glavnemu prostoru (prīncipia) v taboru (ostrogu) sodeč (vodeč): via L. široka prečna cesta v taboru oz. ostrogu, ki je vodila od glavnega prostora (glavnega stanu) do stranskih vrat, porta principalis dextra (sinistra) L. desna (leva) stranska vrata v taboru (ostrogu).
c) k vojakom druge bojne vrste (principes gl. pod prīnceps) sodeč: Cod. Th. — Adv. prīncipāliter

1. poglavitno, posebno, zlasti, predvsem: principaliter negotium gerere Dig.

2. (po) cesarsko, (po) knežje: mores iuventutis quam principaliter formas Plin. iun., gaudere Sen. ph., leges principaliter institutae Arn. od cesarja izdani. — Subst. prīncipālis -is, m
a) načelnik, predstojnik, vodja, šef: officiorum Cod. I. nižjih uradnikov.
b) nadstarešina municipalne oblasti: Cod. I., Dig., Symm.
c) nižji častnik: Dig.

priseg|a [é] ženski spol (-e …)

1. der Schwur (ljubezenska Liebesschwur, maščevanja Racheschwur)

2. pravo der Eid, (priseganje) die Eidesleistung, die Eidesablegung, die Beeidigung (des …)
kriva prisega der Meineid, das Eidesdelikt
-eid (civilna Bürgereid, na ustavo Verfassungseid, razodetvena Offenbarungseid, vojaška Fahneneid)
formula prisege die Eidesformel
namesto prisege eidesstattlich, an Eides statt
brez prisege uneidlich
enak prisegi eidesgleich
obrazec prisege die Eidesnorm
obveznost prisege die Eidespflicht
odklonitev prisege die Eidverweigerung, Eidesverweigerung
prelomitev prisege der Eidbruch
dati prisego einen Eid schwören/leisten/ablegen
kdor odklanja prisego der Eidverweigerer
pod prisego unter Eid
potrditi s prisego kaj (etwas) beeiden, beeidigen
pravica odklonitve prisege das Eidesverweigerungsrecht
prelomiti prisego eidbrüchig werden, den Eid brechen
s prisego eidlich
vezan s prisego eidgebunden
terjati prisego od koga (jemandem) einen Eid abnehmen
za prisego sposobna starost die Eidesmündigkeit

priséga oath

pod priségo under (ali on) oath
kriva priséga perjury, false oath
izjavljam pod priségo, da je ta trditev resnična I declare under oath that this statement is true
odvezati koga njegove prisége to release someone from his oath
s priségo koga obtožiti to swear out a charge (ali warrant) against someone
potrditi kaj s priségo to swear something
s priségo koga obvezati k tajnosti to swear someone to secrecy
položiti priségo to take the oath
prelomiti priségo to break one's oath
s priségo koga obdolžiti zločina to accuse someone under oath
pogubiti koga s priségo to swear someone's life away

priséga serment moški spol

pod prisego sous (la foi du) serment
izpoved pod prisego déposition ženski spol sous serment
kriva prisega faux serment, parjure moški spol
prisega pred sodiščem serment judiciaire
vojaška prisega serment de soldat
pod prisego zasliševati entendre sous (la foi du) serment
s prisego se zavezati s'engager sous (ali par) serment (ali en prêtant serment) à

priséga (-e) f giuramento; knjiž. giuro:
izreči prisego (priseči) far giuramento, giurare
prelomiti prisego violare il giuramento, mancare al giuramento
pod prisego sotto giuramento
prazna prisega promessa da marinaio
med. Hipokratova prisega giuramento ippocratico
kriva prisega spergiuro, giuramento falso
vojaška prisega giuramento di fedeltà (alla bandiera)

priséga juramento m ; jura f

kriva prisega juramento en falso; perjurio m
pod prisego bajo juramento
izjava (izjaviti) pod prisego declaración f (declarar) bajo juramento
pod prisego potrditi (pričati) afirmar (testificar) bajo juramento
prisega zvestobe juramento de fidelidad
vojaška prisega jura f de la bandera
službena prisega juramento profesional, (ministra itd.) jura f del cargo
obvezati se s prisego juramentarse, jurar, comprometerse con juramento

prisil|a ženski spol (-e …) der Zwang; die Zwangsgewalt; pravo die Nötigung; (konzumna Konsumzwang, miselna Denkzwang, sistema Systemzwang)
občutek prisile das Zwangsgefühl
biti pod prisilo unter Zwang stehen (uspeha unter Erfolgszwang stehen)
vzgoja s prisilo die Zwangserziehung

prisíla constraint; restraint

pod prisílo under (ali in) constraint

pristójnost competence; cognizance; (sodne oblasti) jurisdiction

dati pristójnost sodišču to confer jurisdiction on a court
priti pod pristójnost sodne oblasti... to come under the jurisdiction (of)
spadati v pristójnost to fall within the competence (of)