Franja

Perzepolis samostalnik
zgodovina (mesto v antični Perziji) ▸ Perszepolisz [óperzsa város]
Sopomenke: Perzepola

Pessinūs -ūntis, f (Πεσσινοῦς) Pesinúnt, mesto v Galatiji, ki je slovelo po Kibelinem kultu: Ci. ep., L.; (gen. m: Ci.). — Od tod adj. Pessinūntius 3 (Πεσσινούντιος) pesinúntski: aselli Varr. fr., sacerdos magnae Matris Ci. = Pessinūnticus 3: deûm mater Ap.

pêta heel (tudi pri čevlju, nogavici)

nizka (visoka) pêta low (high) heel
čevlji z visokimi pêtmi highheeled shoes pl
Ahilova pêta Achilles' heel, (občutljivo mesto) (figurativno) tender (ali weak) spot, vulnerable point, weak point
od glave do pête from head to toe
na pêtah raztrgane nogavice socks pl worn out at the heel
on je džentlemen od glave do pête he is every inch a gentleman
biti (slediti) komu za pêtami to shadow (ali to dog) someone, to dog someone's steps, to be upon someone's heels
tik za pêtami to come close upon someone's heels, to pursue someone closely
vedno mi je za pêtami he is always on my heels, he is always following me about (ali dogging my footsteps)
lizati pête komu (figurativno) to fawn on someone
napraviti čevlju novo pêto to heel, to reheel a shoe
pokazati pête (pobrisati jo) to show a clean pair of heels, to take to one's heels, to run (ali to get) away
pête odnesti (figurativno) to escape
komaj je odnesel pête he narrowly escaped, he had a narrow escape
sedeti na pêtah to sit on one's heels
zavrteti se na pêtah to spin round on one's heels

Petēlia (Petīlia) -ae, f Petélija (Petílija) mesto v Brutiju (zdaj Strongoli): V., L., Sil. — Od tod adj. Petēlīnus 3 petélijski: lucus L. (blizu Rima); subst. Petēlīnī -ōrum, m Petélijci: Val. Max.

petō -ere -īvī (-iī) -ītum (prim. skr. pátati leti, pada, gr. πέτομαι, πίπτω, lat. penna).

I.

1. hiteti, iti, leteti kam: Sil., p. non castra, sed naves N., Etruriam N., continentem C. pluti proti kopnu, loca calidiora Ci. leteti, seliti se (o žerjavih), caelum alis O., terram V. pasti na zemljo, cursu muros V. teči k obzidju; pass.: Troia petitur classibus V. z ladjevjem hitijo proti Troji; z acc. personae: Apollo petit Ascanium V. se bliža Askaniju; z notranjim obj.: fugam C. v beg se spustiti, zbežati, iter Brundisium terrā Ci. ubrati pot v Brundizij po suhem (po kopnem), napotiti se v Brundizij po suhem (po kopnem), diversas vias Val. Fl. ub(i)rati, alium cursum Ci. zaokreniti, obrniti; metaf.: mons petit astra O. se strmo vzdiguje, strmi, petit navis pontum Ci. pluje v pristan(išče), campum amnis petit V. teče (dere) v poljano (proti poljani).

2. iti nad koga, udariti (udarjati) na koga, napasti (napadati), prim. impetus: vehementer petunt (sc. gladiatores) Ci., quotiescumque me petisti, per me tibi obstiti Ci., Indos Cu., angues Laocoonta petunt V., vultus alicuius unguibus p. H., Hesperiam bello V. z vojsko iti nad Hesperijo, napasti Hesperijo; od tod occ.: rex telis petebatur Cu. na kralja so streljali (se je streljalo), collum, caput p. Ci. segati po vratu (glavi), taurus cornu petit V. bode, nabada, napada z rogovi, mālo puella me petit V. meče za mano, arcu alta p. V. kvišku (v višino, v zrak) meriti, aëra disco H. v zrak metati, terram ore V. (za)gristi, zaje(ma)ti, somnus petit navitam V. prevzame (prevzema), zajame (zajema); metaf. (za)groziti, (za)pretiti, (za)žugati komu, ogroziti (ogrožati) koga: bello urbem V., armis patriam Vell., non iniustis vindiciis alienos fundos, sed castris, exercitu, signis inferendis Ci., cuius latus mucro petebat? Ci., Troianos monstra petunt V., maxime Athenienses peti dicebantur N. govorilo se je, da je napad usmerjen predvsem proti Atencem, p. aliquem fraude L., falsis criminibus T.

3. (v prijaznem pomenu) obrniti se na koga, (za)prositi koga: Pl., Q. (Decl.), Eutr., te supplex peterem V.; pesn.: Ilionea petit dextrā V. prime z desnico. —

II.

1. (hod)iti kam, na kaj, za čim, (po)iskati kaj, skušati (izkušati) kaj dobiti: ut aliud domicilium, alias sedes petant C., sedes apibus statioque petenda V.

2. metaf.
a) iskati kaj, stremeti, težiti za čim (naspr. fugere, vitare): Cels., salutem fugā C., S. (prim.: hic praedam pedibus petit, ille salutem O.), alicuius societatem N., mortem, sapientiam Ci., gloriam S., non pecuniam, sed vitam et sanguinem Ci., a litteris (v znanosti) doloris oblivionem p. Ci.; pesn. (analogno po skladu glag. studēre) z inf. iti na to, da bi … , delati (za to), da bi … , iskati način (možnost), da bi … , skušati: Lucr., petunt dextrae coniungere dextram O., ne pete conubiis natam sociare Latinis V., petimus bene vivere H.
b) poganjati se za čim, potegovati se za kako službo (funkcijo), prositi za kako službo (funkcijo), kandidirati, konkurirati za kako službo (funkcijo): consulatum, praeturam Ci., M. Curtio tribunatum ab aliquo Ci. prositi koga za tribunat za Marka Kurcija, in unum locum L. potegovati se za eno mesto, kandidirati na eno mesto; abs.: ii, qui nunc petunt Ci. sedanji kandidati, multi et potentes petebant L.; subst. pt. pr. petēns -entis, m potegovalec za kaj, kandidat, prosilec, ponudnik: G.; occ. α) (za)snubiti: multi illam petiere O., virginem petiere iuvenes L., natam et conubia V. prositi. β) hoteti imeti za ljubico ali ljubčka, gnati se za katero (katerim), hoditi za moškim(i): ut Sempronia viros peteret saepius quam peteretur S., dumque petit, peritur pariterque accendit et ardet O., cum te tam multi peterent, tu me una petisti Pr.
c) zahtevati, terjati: quantum res petit Ci., sui laboris praemia C., partem praedae T., alicuius vitam Ci., nova iura Ci., id, quod petivit, consecutus est N., virgo ad libidinem petita L.; occ. sodno (na sodišču, po sodišču) zahtevati, terjati, prisvojiti (prisvajati si), s tožbo izterj(ev)ati, (iz)tožiti: hereditatem Icti., hereditatis possessionem Ci., calumniā litium alienos fundos Ci., pecuniam Ci., Icti., pecuniā peti Ci. tožen biti zaradi denarja, is, unde ali a quo petitur Varr., Ci., Gell., Icti. toženec (naspr. is, qui petit = petitor).
d) prositi koga kaj (česa), (iz)prositi (si): pacem a Romanis C., auxilium a Lacedaemoniis N., opem ab aliquo Ci., eius delicti veniam Ci., vitam nocenti T.; pesn.: auxilium mucrone V.; z dvojnim acc.: Iphicratem ab Atheniensibus ducem (za vojskovodjo) N.; pogosto s finalnim stavkom: Plin. iun., Petr. idr., abs te peto, efficias Ci., a Gnaeo Pompeio consule petit, quos ex Cisalpina Gallia consules sacramento rogasset, ad signa convenire et ad se proficisci iuberet C., a vobis peto, ut consilium probetis, deinde ne conemini N., petere de (redko!) aliquo, ut … Ulp. (Dig.), petito (abl. abs.), ut … Iust.; z inf.: arma petebat ferre Stat.; z ACI pass.: cum peteret (sc. solum) donari quasi proprio suo ac peculiari deo Suet., petit aes sibi dari Gell., quod hominem avarum creari consulem peteret Hyg.
e) iti, priti po kaj, prinesti (prinašati), (pri)peljati, privesti (privajati) kaj, koga: Ter., Plin., dixi me daturum ei aliquid, mane ut peteret, rogavi Ci., teli sumendi aut petendi causā L., aggeris (commeatūs) petendi causā procedere C., aliquid ab impedimentis p. C., Tartareum custodem in vincla petivit a solio regis V. šel je h kraljevemu prestolu in čuvaja Tartarja privedel (gor), da ga je vklenil; metaf.: p. suspirium alte Pl. ali latere imo spiritum H. globoko iz prsi (iz globine prsi) zasopsti, globoko (za)vzdihniti, gemitūs alto de corde O. globoko vzdihniti (vzdihovati), unde exempla peterentur Ci. od kod bi se vzeli primeri (zgledi), od kod naj človek vzame primere (zglede).

Opomba: Pf. pesn. včasih petī (= petiī): Sen. tr., Stat., petīt (= petiit): V., O.

petra¹ -ae, f (tuj. πέτρα) skala, peč (čisto lat. saxum): Enn. ap. Fest., Cu., Sen. tr., Plin., Gell. — Kot nom. propr. Petra -ae, f Pétra, ime več mest:

1. glavno mesto Kamnite Arabije: Plin. — Od tod adj. Petraeus 3 (Πετραῖος) pétrski: Arabia Plin.

2. mesto na Siciliji, pri Sil. imenovano Petraea (zdaj Casal della Pietra); preb. Petrīnī -ōrum, m Petráni (Petríni): Ci., Plin.

3. mesto v Pieriji: L.

4. mesto v Trakiji: L.

5. obrežno mesto v rimski Iliriji: C.

Phaestum -ī, n (Φαιστός) Fájstos

1. mesto na Kreti: Plin.; od tod Phaestias -adis, f (Φαιστιάς) Fajstošánka: O.; adj. Phaestius 3 (Φαίστιος) fájstoški: tellus O.

2. mesto Ozolskih Lokrov: Plin.

3. mesto v Tesaliji: L.

Phalasarna -ae, f (Φαλάσαρνα) Falasárna, mesto na Kreti: Plin. — Od tod adj. Phalasarnēus 3 (Φαλασάρνειος) falasárnski, iz Falasárne: Susus L.

Pharsālus (in Pharsālos) -ī, f (Φάρσαλος) Farzál, mesto v južni Tesaliji, znano po Cezarjevi zmagi nad Pompejem l. 48 (zdaj Pharsala, tudi Fersala): L., Lucan. — Od tod adj.

1. Pharsālicus 3 farzálski: acies Ci., Sen. ph., Vell., annus, rura Lucan.

2. Pharsālius 3 (Φαρσάλιος) farzálski: terra L., fuga, pugna Ci., tecta Cat.; subst. Pharsālia -ae, f (Φαρσαλία)
a) farzálsko obmestje, območje okoli Farzála: O., L. epit., T., Cat., Lucan.
b) Farzálija, naslov ohranjene Lukanove junaške pesnitve: Lucan.

Phasēlis -idis, f (Φασηλίς) Fazélida

1. mesto v Likiji: Ci., L. — Od tod Phasēlītae -ārum, m Fazelíti, Fazélidci: Ci.

2. mesto v Judeji s palmovimi nasadi: Plin., Lucan. — Od tod adj. Phasēlīnus 3 fazélidski: oleum Plin. fazelidsko palmovo olje.

Phāsis -idis in -idos, acc. -in, -im, voc. Phāsi (Φᾶσις)

1. m Fázid (Fázis), mejna reka med Malo Azijo in Kolhido (zdaj Rioni): O., V., Pr., Stat., Mel.

2. f Fázida, mesto ob Fazidovem izlivu v Črno morje: Mel., Plin. — Od tod
a) Phāsis -idis, acc. -ida, adj. f fázidska, pesn. = kólhidska: volucres Mart. fazani; subst. Phāsis (sc. femina) Kólhijka, Kolhídka (= Medea): O.
b) Phāsiacus 3 (Φασιακός) fázidski; pesn. = kólhijski, kolhídski: O., coniux (= Medea) Sen. tr.
c) Phāsiānus 3 (Φασιανός) fázidski: avis Plin. = subst. phāsiāna, f: Plin. ali phāsiānus, m: Suet. fazan (grivnjač) (Phasianus colchicus Linn.).
d) Phāsias -adis (-ados), adj. f (Φασιάς) fázidska, pesn. = kólhijska, kolhídska; kot subst. Kólhijka, Kolhídka: puella O. ali samo Phasias (= Medea) O.

Phēgia -ae, f (Φηγία) Fégija, mesto v Arkadiji, pozneje imenovano Psōphis Psofida. — Od tod adj. Phēgiacus 3 (Φηγιακός) fégijski: Erymanthus O.

Pheneus (ali Pheneos) -ī, f (Φένεος) Fénej, mesto v Arkadiji (zdaj Phonia) ob jezeru z istim imenom (zdaj Mauronero „Črna voda“), katerega vodo so imeli za smrtonosno: L., O., V., Cat., Plin. — Od tod Pheneātae -ārum, m (Φενεᾶται) Feneáti, Fénejci, preb. mesta Fenej: Ci., Lact.

Pherae -ārum, f (Φεραί) Fêre

1. obrežno mesto v Meseniji: L., N.

2. mesto v Tesaliji s pristaniščem, imenovanim Pagasae (Pagaze), Admetova prestolnica (zdaj Velestino): Ci., L. — Od tod adj. Pheraeus 3 k (tesál(ij)skim) Feram spadajoč, fêrski: Alexander Pheraeus Ci., N. ali samo Pheraeus O. Aleksander Ferski (iz Fer), kruti tiran v Ferah v letih 370—357 pr. Kr., gens O. krut rod (kakršen je bil rod tirana Aleksandra); pesn. metaf. = tesál(ij)ski: vaccae O. Admetove krave, ki jih je pasel Apolon; subst. Pheraeī -ōrum, m (Φεραῖοι) Fêrci, Ferájci, preb. (tesal(ij)skih) Fer: Ci.

Philadelphīa -ae, f (Φιλαδέλφεια) Filadelfíja, mesto v Lidiji (zdaj ruševine pri kraju Alâşehir); od tod preb. Philadelphēnī -ōrum, m Filadelfíjci: T., Plin.

Philippī -ōrum, m (Φίλιπποι) Filípi, mesto v Makedoniji, znano po Antonijevi in Oktavijanovi zmagi nad Brutom in Kasijem l. 42: L. epit., Vell. — Od tod adj.

1. Philippīus 3 (Φιλίππειος) filípski, pri Filípih: Vell.

2. Philippicus 3 filípski, pri Filípih: campi Plin., Fl.

3. Philippēnsis -e filípski, pri Filípih: bellum Suet., proelium Plin. Brutus Plin. (ki je padel pri Filipih).

Philippopolis -is in -eos, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Φιλιππόπολις) Filipópolis (Filipópola, „Fílipovo“)

1. mesto v Trakiji (zdaj Plovdiv): L., T., Plin., Amm.

2. mesto v Palestini: Aur.

Phintia -ae, f (Φιντία) Fíntija, mesto na Siciliji: Ci. — Od tod preb. Phintiēnsēs -ium, m Fíntijci: Plin.

Phlīūs -ūntis, acc. -ūnta, f (Φλιοῦς) Fliúnt, neodvisno peloponeško mesto med Sikionijo in Argolido: L. — Od tod adj. Phlīāsius 3 (Φλιάσιος) fliúntski: sermo Ci., ager L.; subst. Phlīāsiī -ōrum, m Fliásijci = Fliúntčani, Fliúntijci, preb. Fliunta: Ci.

Phōcaea -ae, f (Φώκαια) Fokája, primorsko mesto v Joniji nasproti Lezbosa (zdaj razvaline pri Eski Foça): L., Mel. — Od tod adj.

1. Phocaeēnsis -e fokájski: Plin.; subst. m Phōcaeēnsēs -ium, m (L., Iust.) ali Phōcaeī -ōrum, m (H.) Fokájci, preb. Fokaje.

2. Phōcaïcus 3 (Φωκᾱϊκός) fokájski: murex O.; pesn. = masílijski: Sil. (Masilija je bila naselbina Fokaje).

3. Phōcaïs -idis, f (Φωκᾱΐς) fokájska, pesn. = masílijska: Sil., Lucan.