Franja

connaître* [kɔnɛtr] verbe transitif poznati, spoznati, znati; doživeti; razumeti; zavedati se (quelque chose česa), biti seznanjen (quelque chose s čim)

connaître de quelque chose (juridique) presoditi, odločiti o čem; razsoditi, biti kompetenten za presojo
connaître de nom, de vue, de réputation poznati po imenu, po videzu, po slovesu
connaître le numéro de quelqu'un (familier) dobro koga poznati
je ne le connais ni d'Eve ni d'Adam popolnoma neznan mi je
j'ai connu des temps meilleurs videl sem, imel sem boljše čase
cette comédie a connu un grand succès ta komedija je doživela velik uspeh
je connais mon monde (familier) poznam svoje ljudi
je ne connais que ça (familier) to je (zame) najboljše
connaître bien son métier dobro se razumeti na svoj posel
connaître sur le bout des doigts, comme le fond de sa poche temeljito poznati
la connaître (populaire) spoznati se
ne plus connaître quelqu'un ignorirati koga
faire connaître sporočiti, javiti, obvestiti
je vous le ferai connaître seznanil vas bom z njim
se faire connaître povedati svoje ime; narediti si ime, zasloveti
il ne se connaît plus ne obvlada se več, ves besen je
se connaître à, en; s'y connaître razumeti se na, spoznati se na kaj, biti kompetenten o
ne pas s'y connaître ničesar o čem ne razumeti

connaturare

A) v. tr. (pres. connaturo) vcepiti, vcepljati; vsaditi, vsajati

B) ➞ connaturarsi v. rifl. (pres. mi connaturo) vcepiti, vkoreniniti, vsaditi se:
le abitudini si connaturano nell'uomo navade se v človeku vkoreninijo

connu, e [kɔnü] adjectif (po)znan; masculin (kar je) znano

être connu comme le loup blanc biti splošno, povsod (po)znan
être connu en tant que biti poznan kot
ni vu ni connu! (familier) izginil brez sledu! (o osebi, ki je neopazno kaj napravila)
connu! (familier) (to je) že dolgo znano!

conocer [-zc-] (s)poznati; uvideti; opaziti; razločiti; vedeti; razumeti; zvedeti; domnevati; priznati; (spolno) občevati; ameriška španščina k sebi priti

conocer por la voz po glasu spoznati
conocer de nombre, conocer por el nombre poznati po imenu
conocer de vista poznati po videzu
dar(se) a conocer dati se spoznati, seznaniti se z
conocerse poznati se; zvedeti se
se le conoce vidi se mu

conoscēnza f

1. znanje, poznavanje, vednost:
ha una buona conoscenza della fisica dobro pozna fiziko, dobro je podkovan v fiziki
le sue conoscenze tecniche sono superate njegovo tehnično znanje je zastarelo
prender conoscenza di qcs. poučiti se o čem, seznaniti se s čim
a conoscenza kolikor se ve, kolikor je znano
a conoscenza di tutti vsi vedo
per conoscenza admin. v vednost

2. spoznanje

3. zavest:
perdere (la) conoscenza onesvestiti se
esser privo di conoscenza biti nezavesten
riprendere la conoscenza ovesti se, zbuditi se iz nezavesti

4. ekst. znanec:
una vecchia conoscenza della polizia star znanec policije

conquestus, le abl. -ū, m (conquerī) toženje, tarnanje: Sil., Stat., libero conquestu ortae voces sunt L.

conquista f

1. osvojitev, osvajanje:
conquista del potere prevzem oblasti
la conquista dei mercati osvajanje tržišč
guerra di conquista osvajalna vojna

2. pridobitev:
le conquiste della scienza pridobitve znanosti

3. ekst. osvojitev; žrtev:
fare conquiste osvajati (v ljubezni)

consacrare

A) v. tr. (pres. consacro)

1. relig. posvetiti, posvečati (tudi pren.):
consacrare qcn. sacerdote posvetiti koga v duhovnika
ha consacrato le proprie energie alla causa della libertà vse svoje sile je posvetil boju za svobodo

2. (sancire) uzakoniti; potrditi, potrjevati:
locuzioni consacrate dall'uso izrazi, ki so se uveljavili v rabi

B) ➞ consacrarsi v. rifl. (pres. mi consacro) posvetiti, posvečati se

cōnsaepiō -īre -saepsī -saeptum ograditi (ograjevati), s plotom (ograjo) obda(ja)ti: bustum Suet. Sicer le pt. pf. cōnsaeptus 3 ograjen, s plotom (ograjo) obdan: Ap., ager Ci., locus saxo consaeptus, locus cratibus pluteisque consaeptus L.; pren. omrežen, zasačen: teneor consaepta, undique venor (pass.) Enn. ap. Non. — Od tod subst. cōnsaeptum (star. cōnsīptum Enn. fr.) -ī, n ograja, ograda, zagrada, zagaj: Varr., Col., Ap., ea legio linteata ab integumento consaepti, in quo sacrata nobilitas erat, appellata est L.; pren.: consaepto (z mejami) fori terminare ingenium suum Q., intra consaeptum aliquid custodire Ap.

cōnsector -ārī -ātus sum (frequ. glag. cōnsequī)

1. venomer slediti, hoditi za kom (v tem prvotnem pomenu redko): hoc consector Ter., eos cupit, eos consectatur Pl., pren.: tardi ingenii est rivulos consectari, fontīs rerum non videre Ci.; occ.
a) hiteti za kom, zasledovati koga, preganjati koga (tudi pren.), poditi se za kom: Pl., Auct. b. Afr., praedones consectando mare tutum reddidit N., Fufium … sibilis consectantur Ci. ep., c. hostes, naves, equites C., pueros mulieresque C., fessos L., per urbem victos implacabili odio T., aliquem stricto gladio Iust.; o lovcih: Lucr., c. pecora L. loviti, lupus magno consectantium tumultu evasit L. preganjalcev.
b) (o živalskih samcih) letati, tekati, poditi se za samico: Plin.; od tod (o osebah): c. mares, feminas Pl.

2. pren. stremeti, težiti za čim, poganjati se za kaj, služiti čemu, poskušati kaj dobiti (doseči): levitatis est omnes umbras falsae gloriae consectari Ci., c. umbram virtutis Val. Max., Alexander largitione benevolentiam Macedonum consectatur Ci., verba c. Ci. držati se le besed, neque quisquam est, qui dolorem ipsum, quia dolor sit, amet, consectetur, adipisci velit Ci.; z inf.: dum passerem consectatur arripere Ap.; occ.
a) pretresajoč zasledovati, v nadaljnji pretres vzeti (jemati): ne plura, quae sunt innumerabilia, consecter, comprehendam brevi Ci., c. singulorum munificentiam Val. Max., sed quid singula consecter et colligo Plin. iun. zasledujem in navajam, Aratus minutissima sidera consectatur et colligit Plin. iun.
b) po sledeh česa iti, slediti čemu, kaj, poizvedovati po čem, kaj: deorum monita Val. Max. (o drobogledu), subtilius ista consectati Plin. ko so to dodobra premislili.
c) opisujoč (pišoč, posnemajoč) gnati se za čim, poskušati kaj doseči, lotiti se česa: ubertatem orationis Ci., rationem disputandi Ci. posnemati, vitium de industria, in historia puerile quiddam Ci. — Act. soobl. cōnsectō -āre preganjati (le v pass.): uxorem tuam … a populo lapidibus consectari video Lab. ap. Prisc.

consegna f

1. predaja, izročitev, vročitev, varstvo; dostava:
prendere, ricevere, dare qcs. in consegna kaj vzeti, sprejeti, dati v varstvo
avere qcs. in consegna skrbeti za kaj, imeti kaj v varstvu
fare, dare la consegna di un ufficio izvršiti primopredajo urada, oddelka
all'atto della consegna ob predaji
ordine di consegna nalog za dostavo
consegna a domicilio dostava na dom

2. voj. ukaz:
osservare la consegna spoštovati ukaz
passare le consegne izvršiti primopredajo

3. voj. prepoved izhoda (iz kasarne):
punire con venti giorni di consegna kaznovati z dvajsetdnevno prepovedjo izhoda

conseil [kɔ̃sɛj] masculin nasvet, svet; posvet(ovanje); premislek, preudarek; svetovalec; svet, seja sveta; posvetovalnica

sur mon conseil na moj nasvet
conseil administratif, d'administration upravni svet, kuratorij
conseil d'ami prijateljski nasvet
conseil de cabinet ministrski svet
conseil de classe učiteljska, razredna, ocenjevalna konferenca
consultatif (po)svetovalni svet
conseil de discipline disciplinsko sodišče
conseil économique ekonomski, gospodarski svet
conseil d'entreprise obratni svet (v podjetju)
Conseil d'Etat državni svet
Conseil de l'Europe Evropski svet
conseil fédéral zvezni svet
conseil de guerre vojno sodišče
conseil judiciaire kurator (mladoletnika ipd)
conseil juridique pravni zastopnik
conseil des ministres ministrski svet (pod predsedstvom predsednika republike)
Conseil national de la Résistance Nacionalni svet odporniškega gibanja
conseil municipal občinski, mestni svet
conseil d'ouvriers delavski svet
conseil des parents roditeljski svet
conseil des prud'hommes sodišče za spore v delovnem razmerju
Conseil de la République Svet republike (prej senat)
Conseil de la Sécurité Varnostni svet
conseil de révision (militaire) revizijska komisija
conseil suprême vrhovni svet
conseil de surveillance (commerce) nadzorni svet
chambre féminin du conseil posvetovalnica
président masculin du Conseil ministrski predsednik
ingénieur-conseil inženir svetovalec
demander conseil à quelqu'un koga za svet vprašati
être de bon conseil znati dobro svetovati, biti pameten
passer en conseil de discipline priti pred disciplinsko sodišče
prendre conseil de quelqu'un posvetovati se s kom, poslušati koga
ne prendre conseil que de sa tête ne si pustiti svetovati, le po svoji glavi napraviti
prendre conseil de son bonnet de nuit (figuré) prespati kaj
suivre un conseil ravnati se po nasvetu
tenir conseil imeti sejo, posvet; posvetovati se
tenir conseil avec quelqu'un posvetovati se s kom
la nuit porte conseil (proverbe) dober svet pride čez noč

conseiller [kɔ̃sɛje] verbe transitif svetovati, dati nasvet (quelqu'un komu)

conseiller quelque chose à quelqu'un (na)svetovati komu kaj
conseiller un enfant dans ses études svetovati otroku pri učenju
il a été mal conseillé slabo so mu svetovali
le médecin lui a conseillé le bord de la mer zdravnik mu je svetoval, priporočil bivanje ob morju
je vous conseille de vous taire svetujem vam, da molčite

consensuel, le [kɔ̃sɑ̃süɛl] adjectif, juridique, médecine konsensualen, sporazumen

contrat masculin consensuel sporazumna pogodba

consenziēnte agg. soglasen, ki pristaja:
consenzienti le parti si è proceduto alla spartizione dei beni ker sta bili strani soglasni, so imetje razdelili

conservazione f

1. ohranitev, ohranjanje; konserviranje:
conservazione dei cibi konserviranje jedil
essere in buono, in cattivo stato di conservazione biti dobro, slabo ohranjen
istinto di conservazione samoohranitveni nagon

2. polit. konservativizem:
le forze della conservazione reakcionarne sile, reakcija

conserver [kɔ̃sɛrve] verbe transitif (o)hraniti, konservirati, čuvati (skrivnost); obdržati, pridržati

conserver la mémoire de quelqu'un ohraniti koga v spominu
conserver sa place pridržati si sedež
conserver son sang froid obdržati mirno kri, ne se zbegati
conserver sa tête (figuré) ne izgubiti glave
je conserve le double de cette lettre hranim duplikat (dvojnik) tega pisma
bien conservé dobro ohranjen

considérer [-dere] verbe transitif smatrati (comme za); upoštevati, pretehtati; (pazljivo) motriti; razglabljati; spoštovati

tout bien considéré po dobrem preudarku, če vse dobro premislimo
il ne considère que son intérêt on gleda le na svoje interese
je considère votre réponse comme un refus vaš odgovor smatram za odklonitev

cōnsīgnō -āre -āvī -ātum

I.

1. udariti (udarjati) čemu pečat, pečatiti, podpečatiti, zapečatiti, s pečatom podkrepiti: Icti., epistulas, tabellas Pl., tabulae … signis hominum nobilium consignantur Ci., c. decretum L., consignata omnia ad senatum misit L., c. tabellas dotis ali samo c. dotem Suet. ženitno pismo sestaviti.

2. pren. (s pismom) potrditi (potrjati), poveriti (poverjati), izprič(ev)ati, jamčiti, porok biti: Gell., ratio certa est Atheniensium et publicis et privatis litteris consignata Ci., senatūs iudicia de illo publicis populi Romani litteris monumentisque consignata Ci., fundi publicis commentariis consignati Ci., monumentis testata consignataque antiquitas Ci. —

II. zapis(ov)ati, zabeležiti: dies apud Ennium et in maximis annalibus consignatus Ci., ut litteris consignamus, quae monumentis mandare volumus Ci.; pren.: quasi consignatae in animis notiones Ci. zarisane v dušo. — Od tod

1. adv. pt. pr. cōnsīgnanter jasno izražano; le v komp.: significantius cōnsīgnantiusque (nekateri berejo consignatiusque) dicere Gell.

2. adv. pt. pf. cōnsīgnātē jasno izraženo; v superl. cōnsīgnātissimē Gell.

consociare

A) v. tr. (pres. consōcio) združiti, združevati, povezati

B) ➞ consociarsi v. rifl. (pres. mi consōcio) združiti, združevati, povezati se:
le due aziende si sono consociate podjetji sta se združili