Franja

Atīlius 3 Atilij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. A. Atilius Cālātīnus Avel Atilij Kalatin, konz. l.258 in 254, diktator l.250, poveljnik v prvi punski vojni: Ci., L. epit., Front.

2. M. At. Rēgulus, gl. Rēgulus.

3. C. At. Serrānus Gaviānus Gaj Atilij Seran Gavijan, kvestor l.63 in Ciceronov (konzulov) prijatelj, toda pozneje (l.57) kot tr. pl. njegov nasprotnik: Ci.

4. M. At. Mark Atilij, dramatik, ki je prirejal gr. tragedije in komedije za rim. oder, sodobnik Lucija Akcija: Varr., Ci., Suet.

5. L. At. Lucij Atilij, pravnik v 6. st. po ust. Rima: Dig.; kot adj.: lex Atilia Ulp., G. Atilijev (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju) zakon o varuštvu. — Od tod adj. Atīliānus 3 Atilijev: praedia Ci. ep. (= po ljudskem tribunu Gaju Atiliju), virtus Val. Max. (= po Marku Atiliju Regulu), tutor G. (= po Atilijevem zakonu določen).

Ātīnius 3 Atinij(ev), ime rim. rodu; poseb. znan je C. Atinius Labeo Mecerio Gaj Atinij Labeon Mecerion, tr. pl. l.130, nasprotnik Kvinta Cecilija Metela: Ci., L., Plin.; kot adj.: lex Atinia Ci. Atinijev (= po tribunu Gaju Atiniju) zakon (o sprejemu ljudskih tribunov v senat), plebiscitum Varr. ap. Gell., ulmus Col., Plin. dolgostebelni brest.

Atlās, rok. tudi Atlāns, -antis, acc. v prozi večinoma -antem, pesn. včasih tudi -anta, voc. Atlā, m (Ἄτλας) Atlas, Atlant, Titan, sin Titana Japeta in Klimene (ali Azije), Menetijev, Prometejev in Epimetejev brat, ljubitelj zvezdoslovja; Plejona mu je rodila sedmero Plejad, Ajtra (Aethra Αἴϑρα) sedem (ali pet po Hyg.) Hijad, Hesperida pa Hesperidke; bil je tudi oče Nimfe Kalipso. Po Hom. je bog, ki drži nebeške stebre, nebo in zemljo narazen, po Hes. pa nosi nebo samo z glavo in utrujenimi rokami, baje za kazen, ker se je bil udeležil titanskega boja. Po poznejšem mitu mavretanski kralj, ki ga je Perzej spremenil z Meduzino glavo v kamen (ali goro), ker mu je bil odrekel gostoljubnost: Ci., O. Od tod Atlās Atlant, visoko Atlantsko gorovje v Mavretaniji, na katerem naj bi po mitu slonelo nebo: V., O., Hyg., Vitr.; apel. = dolgin: Iuv. (ironično o nekem pritlikavcu). — Od tod

I. adj.

1. Atlantēus 3 (Ἀτλάντειος)
a) Atlantov (= Titana Atlanta): Pleiades O.
b) atlantski (= ki se tiče Atlantskega gorovja), zahodnoafriški, libijski: finis H., gurges Stat., Oceanus Cl. Atlantsko morje, populi Amm. ob vznožju Atlanta.

2. Atlantiacus 3 = Atlantēus b): litus Sil., profundum Aus.

3. Atlanticus 3 (Ἀτλαντικός) = Atlantiacus: mare Ci., Mel., Plin. ali aequor H., Mel. ali Oceanus Mel., Plin. Atlantsko morje, Cambolectri Plin. mestna občina v Narbonski Galiji, accola, regna Sil., munera Mart. iz atlantskega (citrovega) lesa.

4. Atlantis -idis, f atlantska, zahodnoafriška, libijska: silva Lucan. citrov gozd, citrovje.

— II. subst.

1. Atlantēs -um, m (Ἄτλαντες) Atlanti,
a) iz zemlje rojeni velikani, tudi Gigantes: Naev. ap. Prisc.
b) ljudstvo v notranji Afriki: Mel., Plin. (z acc. Atlantas).

2. Atlantia -ae, f Atlantija, star. ime za Etiopijo: Plin.

3. Atlantion -iī, n atlas, prvo vratno vretence, ki nosi celotno breme glave in drugih vratnih vretenc (po Atlantu): Plin.

4. Atlantis -idis, f Atlantida, Atlantski otok, bajni otok v Atlantskem morju nasproti Atlantskega gorovja; po Platonu naj bi se ta otok pogreznil v morje: Plin.; v novejšem času ga imajo za Ameriko ali za del po potresu pogreznjene vzhodne Indije ali za potopljeni otok, katerega ostanki so morda Kapverdski otoki.

5. patronim
a) Atlantiadēs -ae, m (Ἀτλαντιάδης) Atlantid, Atlantov potomec: α) Mercurius, sin Atlantove hčere Plejade Maje: O., M. (z acc. Atlantiadem). β) Hermaphroditus, Merkurjev in Venerin sin: O.
b) Atlantias -adis, f (Ἀτλαντιάς) Atlantida, Atlantova hči: sorores Sil. Plejade.
c) Atlantis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Ἀτλαντίς) Atlantida, Atlantova hči; v sg. α) Electra, ena izmed Plejad: nymphe, Electra O. β) Calypso: Tib.; v pl. Atlantidēs -um, f Atlantide, Plejade in Hijade kot ozvezdje: V., Col., Hyg., Vitr.
č) Atlantius -iī, m Atlantij, Atlantov potomec: Hyg.

atletsko prislov
1. (o atletiki) ▸ atlétika terén, atlétikailag, kontrastivno zanimivo ▸ atlétikaiOdkar se je atletsko upokojila, Brigita še nobenega tekmovanja ni spremljala tako zavzeto kot ravno letošnje OI. ▸ Mióta Brigita visszavonult az atlétikától, semmilyen versenyt sem kísért annyira lelkesen figyelemmel, mint az idei olimpiai játékokat.

2. (športno) ▸ atletikus, atlétikailagImel je atletsko grajeno telo. ▸ Atletikus testalkatú volt.Iščemo čim bolj napadalne in atletsko sposobne igralce. ▸ A minél támadóbb játékstílusú és atletikus képességekkel rendelkező játékosokat keressük.

atmosferski pridevnik
1. (o plasti planeta) ▸ légköri, atmoszférikusVoda poleg odsevov ustvarja še druge atmosferske učinke. ▸ A víz a tükröződéseken kívül más légköri hatásokat is létrehoz.
Atmosferski podatki, ki jih bo oddajal satelit, bodo zelo koristni pri sestavljanju vremenskih napovedi. ▸ A műhold által továbbított légköri adatok nagyon hasznosak lesznek az időjárás-előrejelzések készítéséhez.
Povezane iztočnice: atmosferska kemija

2. (o vzdušju) ▸ atmoszférikus
Naravnost rečeno, Kusturica je ujel atmosferski ritem Casablance. ▸ Kusturica őszintén szólva megragadta Casablanca atmoszférikus ritmusát.
Pripoved je razdeljena na dva dela: atmosferski del, ko se mestu približuje orkan, ko napetost narašča, in drugi del, ki se zdi kot uresničitev najstrašnejše nočne more. ▸ Az elbeszélés két részre osztható: az atmoszférikus részre, amikor egy hurrikán közeledik a város felé, miközben a feszültség egyre nő, és a második részre, amely a legrémisztőbb rémálom megvalósulásának tűnik.

3. strojništvo (o napravi) ▸ atmoszférikusPri atmosferskem gorilniku je pretok zraka naraven, pri tlačnem pa je prisilen z ventilatorjem. ▸ Az atmoszférikus égőnél az égéshez szükséges oxigén magától, ventilátor támogatása nélkül áramlik be, míg a turbós égőnél ventilátor támogatása szükséges.To je eden najbolj odzivnih atmosferskih motorjev, kar sem jih kadarkoli vozil. ▸ Ez az egyik legérzékenyebb atmoszférikus motor, amit valaha vezettem.

atom samostalnik
1. (najmanjši delec snovi) ▸ atomRazmerje med atomi vodika in kisika je tako kot pri molekuli vode. ▸ A hidrogén- és oxigénatomok aránya megegyezik a vízmolekuláéval.

2. (osnovni element česa) ▸ atom, alapvető elem
Zelo rad imam črke, ker so atomi komunikacije. ▸ Szeretem a betűket, mert ezek a kommunikáció atomjai.
Njegov dotik je zdrsel po njenem licu in vžgal vsak atom v njej. ▸ A férfi érintése végigsiklott a lány arcán, és minden ízét lángra lobbantotta.

3. (o majhni količini) ▸ atom
Na televiziji ne obstaja niti en sam atom iskrenosti. ▸ A televízióban egyetlen atomnyi őszinteség sincs.
Hripavo petje je oznanjalo zadnje atome sreče in veselja. ▸ A rekedt ének a boldogság és az öröm utolsó atomjait hirdette.

atomus 3 (gr. ἄτομος nerezljiv) ne(raz)deljiv: tus Plin.; subst.

1. atomus -ī, f (sc. pars, ἡ ἄτομος, sc. ὕλη) pri Demokritu in Epikuru najmanjši, nedeljivi delec kake snovi, nedeljivo pratelesce, atom: Vitr., Lact., Isid., atomos, quas appellat Democritus, id est corpora individua Ci., atomi, quae cohaerescunt inter se Ci.

2. atomum -ī, n malo časa, hip, trenutek, le v abl. in atomo (= ἐν ἀτόμῳ) v hipu, kot bi trenil: Tert.

Attalus -ī, m (Ἄτταλος) Atal,

1. Makedonci
a) vojskovodja kralja Filipa II., stric Kleopatre, ki je bila Filipova žena in mačeha Aleksandra Vel., kateremu je bil Atal sovražnik in zato l.336 umorjen na njegovo povelje: Cu., Iust.
b) vodja mak. falang v času Aleksandra Vel.: Cu.
c) vojskovodja Aleksandra Vel.; bil je obtožen, da se je udeležil Filotove zarote, in nato oproščen obtožbe: Iust.

2. pergamski kralji
a) Att. I. Atal I. (l.241 do 197), zaveznik Rimljanov zoper Antioha III., ustanovitelj pergamske knjižnice: Varr., L.
b) Att. II. Philadelphus (Φιλάδελφος Bratoljub) Atal II. Filadelfus, mlajši sin Atala I.; po smrti brata Evmena je od l.159 do l.138 vladal kot varuh bebastega Atala III.: Ci., L., Plin.
c) Att. III. Philometor (Φιλομήτωρ Materoljub) Atal III. Filometor, čeprav bebast, je baje izumil umetnost pretkavanja oblačil z zlatom, bil je zelo bogat in željan blišča; ko je l.133 umrl, je v oporoki zapustil svoje kraljestvo in bogastvo Rimljanom: Ci., L. epit., H. idr. — Od tod adj. Attalicus 3 (Ἀτταλικός) Atalov, atalski: agri Ci. na Heronezu, urbes H. pergamska, reges Vitr. pergamski, vestis Plin., vestes Pr. ali aulaea Pr., Sil. ali torus, tori Pr. ali peripetasmata Ci. = subst. Attalica -ōrum, n Plin. atalska oblačila, pretkana z zlatom, oz. take blazine, preproge; hereditas Varr. fr., condiciones H. atalske (= najsijajnejše) ponudbe = Atalovo bogastvo, divitiae Tert.; Attalis -idis, f (Ἀτταλίς, sc. φυλή) Atalska soseska v Atenah, ki se je tako imenovala na čast Atalu II.: L.

3. gr. stoik, učitelj Seneke ml.: Sen. rh.

attentat [atɑ̃ta] masculin atentat; zločinski napad; figuré napad, prekršek

attentat à la pudeur prestopek proti nravnosti
attentat aux mœurs prekršek proti spolni nravnosti
attentat à la liberté kratenje svobode
attentat à la vie poskus umora
attentat contre la propriété poškodba lastnine
déjouer, préparer, perpétrer un attentat preprečiti, pripraviti, izvesti atentat
tomber victime d'un attentat pasti kot žrtev atentata

atterō (adterō) -ere -trīvī -trītum

1. drgniti kaj ob kaj: Cerberus leniter atterans caudam (sc. tibi) H. drgneč rep ob tebe; z dat.: spinetis se scabendi causā Plin. (o oslu) čohati se ob..., se scopulis Plin.

2. odrgniti, otreti (otirati), z drgnjenjem poškodovati, obrabiti (obrabljati), oguliti, (o)žuliti: errando in cotibus alas attrivere V., quo... errans bucula... surgentīs atterat herbas V. pomendra, potepta, num gravis imbelles atterit hasta manus? Pr., opere insuetas att. manus Tib., att. dentes Plin., femina adteri... equitatu notum est Plin. da se otisnejo, att. alveum fluminis Plin. izhoditi, vestem Icti., alii atteri cibum in ventre contendunt Cels. da se predrobi, alicui aures atterere Pl. komu ušesa odrgniti, šalj. = koga kot pričo za uho prijeti. Pogosto adj. pt. pf. attrītus (adtrītus) 3 odrgnjen, obrabljen, oguljen, ožuljen, oglajen, obrušen: ansa V., sulco attritus vomer V., pulvinus Cat., harenae O., manus Pr., toga, labella Mart., facies medicamine attrita Petr., attritus galeā, tenerum attritus... pumice lumbum Iuv., attritae partes Plin. = subst. adtrīta -ōrum, n Plin. odrgnjeni (odrti) deli, odrgnine, žulji; ut rictum eius (simulacri) ac mentum paulo sit attritius Ci.; pesn.: attritus... limes aquarum O. gladka; pren.: lubidinibus mutuis attriti amatores Petr. obrabljeni, attrita frons Iuv. prebrisano = drzno.

3. pren. (o)slabiti, oškodovati, zmanjš(ev)ati, zdela(va)ti, razmajati, poraziti: Hannibal... Italiae opes maxume attriverat S., alteri alteros aliquantum attriverant S., pars exercitus attrita est S., ubi eorum famam atque pudorem attriverat S., proeliis... atterebantur copiae Cu., bellis attrita est Aethiopia Plin., quae (belli incommoda)... plebem attriverant T., et vincere inglorium et atteri sordidum arbitrabatur T., pabulo attrito T. ko so bile zaloge precej načete, attritae Italiae res T., in regione bello attritā T., Calvus (orator) exsanguis et attritus T. medel in suhoparen, res atteritur longo sufflamine litis Iuv., consules... victi sunt... et ingenti internecione attriti Eutr., attritum patrimonium Suet.

Opomba: Inf. pf. act. (zaradi metruma) atteruisse nam. attrivisse: Tib. (I, 4, 48).

Atthis (Attis) -idis, acc. pl. -idas, f (Ἀτϑίς)

1. adj. atiška, atenska: matres Mart., virgines Serv., lingua Ap.

2. subst. f
a) = Attica: Lucr., Mel., Sid.
b) = Atenka, Atenčanka: Stat., Atthidum chorus Sen. tr.; met. = slavček: Mart. (I, 53, 9), lastovica: Mart. (V, 67, 2, s pl. Atthides), ker sta se hčeri atenskega kralja Pandiona Filomela in Prokna po mitu spremenili prva v slavčka, druga pa v lastovico. Kot nom. propr. Atida, ime Sapfine prijateljice: O.

Atticus 3, adv. -ē (Ἀττικός)

1. atiški, atenski: ager Pl., Athenae Ci. idr., terra L., Gell. ali regio Hyg., Plin. = Attica (gl. v nadalj.), fines H., civis Attica Pl., Ter., paelex Mart. ali volucris Pr. (= Philomela), virgo (= canēphoros) H., anus Q., Plin. iun. starka, oves Varr., mel Col., Plin. ali mella O., Mart. ali apis O. z atiškega Himeta, tetrachmum Atticorum ali (sinkop.) Atticûm... milia L., columnae Plin., fides (preg.) Vell. = iskrena in trdna; Atticē -ēs, adj. f atiška: philosophia Varr., ochra, quae Attice nominatur Cels. Od tod subst.
a) Attica -ae, f (sc. regio ali terra): Ci. idr., v gr. obl. Atticē -ēs, f (Ἀττική, sc. γῆ): Varr. Atika, najslavnejša gr. pokrajina v Heladi z glavnim mestom Atenami.
b) Atticus -ī, m (Ἀττικός) Atičan, Atenec: Ter.; nav. pl. Atticī -ōrum, m Atičani, Atenci: Ci. idr.

2. pren. (glede na višjo izobrazbo, umetnost, znanost, poseb. govorništvo) atiški, atenski = olikan, ličen, uglajen, umeten, tenek: logi Pl., Atticarum Musarum scriptores Varr. fr., stilus Ci. preprosti (naspr. azijski = naduti, nabuhli), tako tudi genus dicendi, oratores Ci. (naspr. Asiatici), Attice dicere Ci., Q. ali Attice loqui Q., Attice pressi oratores Q., Atticae aures Ci. tenka, občutljiva, Att. lepos Mart., sapor, sententiae Q.; subst. Atticum quid sit, discant Ci. uglajeno atiško izražanje; Atticī -ōrum, m (preprosti) atiški govorniki (naspr. Asiani): Ci., Q. — Kot pridevek Atticus -ī, m Atik (Atiški),
a) T. Pomponius Att. Tit Pomponij Atik, rim. vitez (roj. l. 109, umrl l. 32), izredno izobražen mož, ki je duhovno in materialno pospeševal rim. slovstvo; prijatelj Cicerona, Hortenzija, Ovidija idr.; pridevek Atticus so mu vzdeli deloma zato, ker je dolgo živel v Atenah in si pridobil za to mesto mnogo zaslug, deloma pa zaradi njegove atiške izobrazbe: Ci., N., Sen. ph., Plin. Njegova hči Caecilia Cecilija se je po njem imenovala Attica -ae, f ali Atticula -ae, f Atika, Atikula: Ci. ep.
b) Antonius Att. Antonij Atik, lat. retor: Sen. rh.
c) Vipstanius Att. Vipstanij Atik: Sen. rh.

Attius 3 Atij(ev), ime rim. rodu. Poseb.

1. T. Attius Labienus Tit Atij Labien, tr. pl. l. 63, Cezarjev legat v Galiji; kot namestnik v Galiji togati od l. 50 je l. 49 stopil na Pompejevo stran in padel pri Mundi: Ci., C.

2. P. Attius Varus Publij Atij Var, pompejevec, l. 49 je poskušal ubraniti Cezarju Picensko; v Afriki je bil premagan od Kuriona, padel je pri Mundi: Ci., C., Lucan. — Od tod adj. Attiānus 3 Atijev: legiones Ci., milites C. — Prim. Accius.

atto² m

1. akt, dejanje:
atto insano neprištevno dejanje
essere in atto udejanjiti se, uresničevati se
compiere un atto di coraggio storiti pogumno dejanje
rendere conto dei propri atti narediti obračun svojih dejanj
fare atto di presenza udeležiti se zaradi formalnosti
all'atto pratico dejansko, v praksi
nell'atto, sull'atto v trenutku ko
fu sorpreso nell'atto di rubare zalotili so ga, ko je kradel, pri kraji
tradurre, mettere in atto uresničiti, udejanjiti, izvršiti

2. drža, držanje, kretnja:
fare l'atto di narediti se, kakor da:
fece l'atto di colpirlo naredil se je, kot da ga bo udaril

3. izraz, dokaz (čustva, misli):
atto di amicizia, di stima izraz prijateljstva, spoštovanja
atto di dolore relig. kesanje (molitev)

4. pravo akt, spis, zapis:
atto notarile notarska pogodba
atto di nascita rojstni list
prendere atto di qcs. zabeležiti kaj, vzeti kaj na znanje
gli atti del processo sodni akti

5.
atti pl. zapisniki, poročila:
gli atti del convegno kongresna poročila
mettere agli atti dati ad acta; pren. pozabiti
Atti degli Apostoli relig. Apostolska dela

6. gled. dejanje:
commedia in tre atti komedija v treh dejanjih

attribuer [-bɥe] verbe transitif do-, podeliti; prisoditi, dati; pripis(ov)ati

s'attribuer pripisovati si, lastiti si, prisvojiti si, zahtevati kot svoje
un prix, une récompense podeliti nagrado
attribuer une grande importance à quelque chose pripisovati veliko važnost čemu
s'attribuer tous les mérites lastiti si vse zasluge
il s'attribue ce qui ne lui appartient pas lasti si, kar mu ne pripada

attribuō (adtribuō) -ere -tribuī -tribūtum

1. podeliti (podeljevati), odkaz(ov)ati: servos, pastores armat atque iis equos attribuit C., ex quibus (navibus) duas familiaribus suis attribuerat C., non modo regiam supellectilem attribui ei iussit, sed pleraque etiam ex Persica praeda Cu., cum... loca eorum (centurionum et tribunorum) clientibus suis... attribueret T.

2. occ.
a) odkaz(ov)ati komu prostor, bivališče: dextra pars (krilo) Massiliensibus attribuitur C., suus cuique erat locus attributus C., alteram (partem eius vici) cohortibus ad hibernandum attribuit C., sibi agros attribuant C., quibus urbes agrosque attribui iussit Cu., ut aliquam ipsis attribueret sedem Cu.
b) kraje, narode, kneze komu podeliti (podeljevati), pripojiti (pripajati), podrediti (podrejati), evfem. = podvreči: insulae, quae erant a Sulla Rhodiis attributae Ci., Suessiones Remis attribuit C., ipsi (Commio) Morinos attribuerat C., Ariarathen Ariobarzani attribuit, qui sub eius imperio et dicione esset Auct. b. Alx.
c) komu koga za služabnika, pomočnika, podpoveljnika ipd. podeliti (podeljevati), prida(ja)ti, pridružiti (pridruževati), določiti (določevati): pueros attribue ei, quot et quos videbitur Ci. ep., huic (Labieno) M. Sempronium Rutilum attribuit C., iuventus, quae praesidio eius loci attributa erat L.; z dvojnim acc.: fortissimos viros antesignanos, centuriones (za prvoborce, stotnike) Caesar ei classi attribuerat C.
č) komu oskrbo, vladavino, vodstvo česa odkaz(ov)ati, izročiti (izročati): cuius negotii curatio non esset attributa? Ci., attribuit nos trucidandos Cethego Ci., urbem inflammandam Cassio Ci., pecus... equitibus auxiliariis agendum attribuit S., ei (pontifici) sacra omnia exscripta exsignataque attribuit L. je izročil vse bogoslužje z napisanim pregledom in dokazilom, ceterorum (captivorum) curam benigne tuendorum... quaestori attribuit L., Amynandro Aetolos concitandos ad bellum attribuit L.; poseb. pokrajine, kraljestva, mesta, poveljstva idr. komu odkaz(ov)ati, izročiti (izročati), podrediti (podrejati), pod koga poveljstvo (po)staviti: video, cui sit Apulia adtributa Ci., att. oppidum civibus Romanis, naves singulas equitibus Romanis, alicui IV legiones C., Sogdianam regionem mihi attribuis Cu., att. alicui satrapeam Mediae, regnum filio eius Cu.
d) poslovno kot zasebnik ali v imenu države denar nakaz(ov)ati, reči denarne vrednosti prenakaz(ov)ati: pecunia attributa, numerata est Ci., opera ex pecuniā attributā... haec confecerunt L.; z dat. personae: (Antonius) mihi pecuniam attribuit? Cupio videre, qui id audeat dicere Ci., pecuniam redemptori attribuendam solvendamque curare Ci., censoribus postulantibus, ut pecuniae summa sibi... attribueretur, vectigal annuum decretum L.; čemu? iz česa? his talenta D ad belli usum attributa Cu., pecunia ex vectigalibus ad emendum frumentum attributa Ci., bona oppressorum... restitutioni afflictarum civitatium attribuit Suet.; aliquem (alicui) attribuere koga za plačnika (komu) odkazati, določiti: attributos quod appellas, valde probo Ci. ep. odkazane (določene) plačnike, quibus equos alerent, viduae attributae, quae bina milia aeris in annos singulos penderent L.; alicui rei aliquid attribuere čemu kaj kot davščino naložiti (nalagati), kaj davščini (v določenem znesku) podvreči: his rebus omnibus terni (asses) in milia aeris attribuerentur L.

3. pren. o abstr.
a) podeliti (podeljevati), da(ja)ti, doda(ja)ti: ne... cupīdo auctoritas attributa esse videatur Ci., huc accedit... timor, quem mihi natura pudorque meus ac dignitas vestra attribuit Ci. ki mi ga daje..., si legi, loco, urbi... attribueretur oratio Ci. ko bi se kraju... tako rekoč na jezik položil, satis est non attribuere ad amissionem amicorum miseriam nostram Ci. dodati, senae horae in orbem operi attributae sunt L. se je odkazalo, odmerilo, suus cuique attributus est error Cat.; occ. komu ali čemu kaj kot lastnost pripis(ov)ati; od tod attributum esse alicui ali alicui rei (h) komu ali čemu pristati (kot pridevek), spadati h komu, k čemu, zaobsežen biti v čem: Ci. (De inventione I, 24, 34), etiam quod iumentorum causā apparatum esset,... penori attributum dicit Gell.
b) pripis(ov)ati: eos (bonos exitus) quidem adripimus attribuimusque... dis immortalibus Ci., qui (Cato) si eruditius videbitur disputare,... attribuito litteris Graecis Ci., tanta fuit Verris impudentia, ut aliis causam calamitatis attribueret, quae... Ci., si uni attribuenda culpa sit Ci. krivdo zvaliti na enega, quod (da) Sicyonii te laedunt, Catoni et eius aemulatori attribuis Servilio Ci.; subst. pt. pf. attribūtum, -ī, n iz državne zakladnice nakazani denar: Varr.

auctiōnālis -e (auctiō) dražben; le kot subst. auctiōnālia -ium, n dražbeni zaznamki (izkazi): Ulp. (Dig.)

auctor -ōris, m (fem. pri V. Aen. XII, 159, O. Fast. V, 192, VI, 709, L. XL, 4, Pr. V, 3, 32.; prim. še: quibus [avibus] auctoribus Ci.; nanaša se celo na neutr.: ingenio sibi auctore Ci., fatis auctoribus V., numine praescitionum auctore Amm.) (augēre) množitelj, pomnoževalec, spešitelj, pospeševalec, in to:

I. množitelj verjetnosti = spešitelj kakega mnenja, nazora, kake trditve, pripovedi, govorice idr.

1. porok, „vir“, potrjevalec, zagotovitelj, poverilec (poverjalec): ex bono viro, credo, audieras et bono auctore Ci., haec vos... ita audistis, ut auctorem rumorem haberetis sermonemque omnium Ci., auctori credere C., auctore certo comperisse Suet. ali certis auctoribus comperisse Ci. ep., C. iz zanesljivega vira, iz zanesljivih virov; z ACI: legati, auctores concilia Etruriae populorum de petenda pace haberi L. poslanci, ki potrjujejo, da...; z gen.: cuius (Cethegi) eloquentiae est auctor... Ennius Ci., auctor gravis rei magnae L.; pesn. = oznanjevalec: pluviae graculus auctor aquae O., lucis auctores... aves (sc. galli) Pr., futuri pessimus auctor somnus Sen. tr.

2. occ.
a) vzgled, vzor, predhodnik, prednik, učitelj, voditelj (vodnik): auctorem aliquem in aliqua re habere Varr., Cato omnium virtutum auctor Ci., habet istius facti clarissimos viros res publ. auctores Ci., Fabricios mihi auctores et Africanos... protulisti Ci., proximis auctor fui generandi liberos Cu. sem dal vzgled, Naevium, Plautum, Ennium accusant, quos hic noster auctores habet Ter. za predhodnike, habeo auctorem P. Servilium, qui ante me sententiam dixit Ci., Apollo auctor V. kot učitelj zdravilstva; poseb. o prvakih v kaki znanosti, zlasti v filozofiji = učitelj, pa tudi = izsledovalec, razlagatelj: Cratippo auctore Ci., po Kratipovem nauku, hoc eodem auctore Ci. po njegovem lastnem nauku, Pythagoras et Plato, locupletissimi auctores Ci., (Pythagoras) non sordidus auctor naturae verique H. izsledovalec pravega vesoljnega bistva, tako tudi: divini humanique iuris auctor celeberrimus Vell., iuris civilis auctor Gell.
b) porok za resničnost kakega zapisa, poročevalec; (verodostojen) pisec, zlasti zgodovinopisec: sine locuplete auctore atque teste Ci., divinus auctor Plato Ci., auctor (valde) bonus Ci. (popolnoma) zanesljiv porok, apud Homerum optimum auctorem Ci., Thucydidem auctorem probamus N., Polybius haudquaquam spernendus auctor L., summus auctor divus Iulius T., discrepat inter auctores L., rerum Romanarum auctor Ci. pisec rimske zgodovine, auctores rerum T. zgodovinopisci, Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., ab auctoribus tradita est res Cu.; od tod auctorem esse poročati, zagotavljati: ut Valerius Antias auctor est L., ut quidem auctores sunt L.; z ACI: nec pauci sunt auctores Cn. Flavium scribam fastos protulisse Ci., sunt, qui male pugnatum ab his consulibus in Algido auctores sint L., auctores sunt ter novenis punctis interfici hominem Plin. so ljudje, ki poročajo, Fabius Rusticus auctor est scriptos esse ad Caecinam Tuscum codicillos T.

II. spešitelj kakega ukrepa, sklepa, dejanja:

1. svetovalec (kot fem. svetovalka), podpornik; abs.: alium... verba mutare et pro auctore suasorem... dicere coëgit Suet.; pogosto v abl. aliquo auctore po čigar nasvetu, na čigar priganjanje (spodbujanje), na čigar povelje, ob čigar pritrditvi (odobravanju, odgovornosti): auctore me, te Kom. idr., eo auctore duxit Albini filiam Ci., auctore et consuasore Naevio Ci., auctore atque agente eo C., multis auctoribus C., auctoribus vobis L., Philippo auctore Cu.; pren.: ingenio sibi auctore Ci., auctoribus diis L., auctore eodem deo T., quibus (avibus) auctoribus Ci., fatis auctoribus V.; z gen.: deditionis auctor et suasor Ci., auctor ego (Iuno) audendi V., auctor mortis instabat (femina) V.; z dat.: ille legibus Caecilii Metelli contra auspicia ferendis auctor Ci.; z ad: adiutores, auctores hortatoresque ad me restituendum multi fuerunt Ci.; z in in abl.: in restituendo auctorem fuisse Ci., hunc in omni procuratione rei publ. actorem auctoremque habebant N. (gl. actor); poseb. auctorem esse alicui = svetovati komu: ut auctores aliis fuerunt Ci., furens miles aderat nullo duce: sibi quisque auctor T., Cotta profectionis auctor non fuerat C., patri auctor fuerat dedendi regnum Cu., auctor senatui fuit decernendi, ut... Suet., ceteris auctor (fui) ad te adiuvandum Ci. ep.; s finalnim stavkom: mihique, ut absim, vehementer auctor est Ci. ep., illi magnopere auctor fui, ne differret tempus petitionis suae Brutus in Ci. ep.; tudi brez dat.: auctor non sum, ut te urbi committas Ci. ep., auctoribus, qui aderant, ut sequeretur L.; z ACI ali samin inf. (kadar se navaja le vsebina nasveta): ego... tibi non sim auctor, si Pompeius Italiam relinquit, te quoque profugere Atticus in Ci. ep. (Ad Atticum), ille... Thracum populis fuit auctor amorem in teneros transferre mares O., auctor est adverso scalpello subsecare Cels.; (glede na) kaj? čemu? s samim acc., a le z neutr. pron.: quid mihi nunc es auctor, Simo? Pl., idne estis auctores mihi? Ter., a me consilium petis, quid sim tibi auctor, in Siciliane subsidas an ut... proficiscare Ci. ep.

2. occ. potrditelj (drž.pr.) v zvezi patres auctores fiunt starešinstvo (senat) potrdi narodni sklep: patres ante auctores fieri coëgit Ci., si patres auctores fierent L., patres auctores facti L.

3.
a) početnik, začetnik, povzročitelj, sprožitelj, osnovatelj, izvršilec, storilec, stvaritelj (stvarnik): nemo civis libertatem potest amittere, nisi ipse auctor factus est Ci., suam culpam auctores ad negotia transferunt S., nec auctor quamvis audaci facinori decrat L., Aesopus auctor hanc materiam repperit Ph. je prvi...; pogosto z gen.: auctor illius iniuriae, sceleris, salutis meae Ci., non exstinctor, sed auctor incendii Ci., haudquaquam par gloria sequitur scriptorem et auctorem rerum S., auctores Cadmeae occupandae N., auctor clamoris, honoris, meritorum O., vulneris V., O., teli V., O., Sil., caeci ictus Sil., plagae, funeris, mortis O., necis Suet., frugum V., muneris O., Mart. darovalec (-ka), auctor armorum Hirt. (gl. arma), defectionis Cu.; occ.
b) drž.pr. v zvezi auctor legis ali senatūs consulti, tudi samo auctor = α) sprožitelj, svetovalec = predlagatelj: quarum legum auctor fuerat, earum suasorem se haud dubium ferebat L., auctore (sc. senatus consulti) Fabio consule L., leges captis iustissimus auctor imposuit O. ali leges feret iustissimus auctor O. zakonodajalec, Valerius Flaccus, turpissiamae legis auctor Vell., Lycurgus durissimarum Lacedaemoniis legum auctor Q. dajalec. β) svetovalec = kdor svetuje, naj se sprejme kak zakonski predlog ali izvrši kak sklep, priporočitelj, podpiralec (s svojim glasom in ugledom), zagovornik, vzdrževalec: multarum legum aut auctor aut dissuasor Ci., Munatium Plancum... auctorem senatus consulti incusant T.
c) ustanovitelj, utemeljitelj, osnovatelj, graditelj, podjetnik, stvaritelj kakega umotvora, umetnik: Troiae ali Ilicae urbis auctor V., Graia quis Italicis auctor posuisset in oris moenia quaerenti sic... unus rettulit O., murorum Romulus auctor Pr., templi auctor L., Potitius auctor (sc. arae maximae) V., certamen... Olympiorum initium habuit auctoremque Iphitum Eleum Vell., auctores imperii Rom. conditoresque Plin., a. statuae et tabulae pictae, statua incerti auctoris Plin., a. amplissimorum operum Suet.; poseb. še stvaritelj kakega slovstvenega dela, pisatelj: scripta auctori preniciosa suo O., Latini auctores Q., lectio multorum auctorum Sen. ph., sine auctore notissimi versus Suet. brezimni; z gen.: carminis a. H., carminum a. Q., eius operis (te vrste) auctores Q., belli Alexandrini Africique et Hispaniensis incertus a. Suet., utriusque linguae auctores Suet.
č) iznajditelj, izumitelj, zavetnik, bog zaščitnik: Lacedaemonii auctores istius vitae Ci., nihil auctor Apollo subvenit V., sum tamen inventrix auctorque ego (Minerva) carminis huius O. iznajditeljica in izumiteljica, agis carminibus grates et dis auctoribus horum O., a. lucis (= Apollo) O., nec prosunt elegi nec carminis auctor Apollo Tib., a. citharae liquidaeque palaestrae (= Mercurius) Lucan.
d) začetnik kakega rodu, praoče: mihi Tantalus auctor O., a. generis V., O., Cu., Suet., propaginis tantae O., gentis, originis Suet., sanguinis ultimus auctor V., Brutus... praeclarus auctor nobilitatis tuae Ci., auctore ab illo ducit originem H.

III. jur. zastopnik v splošnem pomenu, branitelj, besednik, zagovornik, zavetnik, porok, priča: auctor beneficii populi Rom. defensorque periculi Ci., libertatis adiutores complecti debetis, servitutis auctores sequi non debetis Ci., legem iudiciariam tulit iudiciorum et iuris auctor Ci., a. sententiae, societatum, querellarum Ci., praeclarus auctor civitatis suae Ci., imperitus adulescens... sine collegis,... sine auctore, sine fictore Ci.; od tod occ.
a) kake lastnine zastopnik ali porok, ki se ga drži tožnik: actio est in auctorem praesentem Ci.; pesn. = lastnik: a. vaccae O.; zlasti zastopnik prodajane lastnine, ki kupcu jamči pri prodaji lastninsko pravico, navidezno = prodajalec: nec vobis auctor ullus est nec vosmet estis ulli Pl., nunc auctorem dedit mihi Apoecidem Pl., a. fundi, a malo auctore emere Ci.
b) zastopnik ali skrbnik kake ženske v pravnih zadevah, uveljavljevalec njene volje (volja, izrečena od kake ženske, je bila pravnoveljavna le ob privolitvi njenega skrbnika): Dig., maiores nostri nullam ne privatam quidem rem agere feminas sine auctore voluerunt L., quod mulier sine tutore auctore promiserit Ci. prez pravilne privolitve svojega skrbnika, deberi viro dotem, quam (mulier) nullo auctore dixisset Ci., si illa in tutela Flacci fuit, quaecumque sine hoc auctore est dicta dos, nulla est Ci. brez njegove privolitve, nubit genero socrus nullis auctoribus Ci. brez privolitve sorodnikov po očetu (kot varuhov); prim.: nuptiarum auctores Ci. (o sorodnikih po očetu kot varuhih).

aucun, e [okœ̃, ün] adjectif kak, kdorkoli (od); (nikalno) noben, nikak; nobeden

en aucune manière za noben način, nikakor
en aucun lieu nikjer (na svetu)
sans aucun doute brez (vsakega) dvoma
sans aucune exception brez izjeme
d'aucuns (vieilli) nekateri
d'aucuns prétendent nekateri trdijo
il travaille plus qu'aucun de ses condisciples dela večkot kdorkoli njegovih součencev
elle l'aime plus qu'aucune autre rada jo ima bolj kot katerokoli drugo
il n'y a plus aucun remède nobenega zdravila ni več
aucun n'est content de son sort nihče ni zadovoljen s svojo usodo