Franja

feldüberlegen Sport premočen, močnejši, feldüberlegen sein imeti terensko premoč

felice agg.

1. srečen:
vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
fare felice qcn. osrečiti koga
sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
temperamento felice srečna, vesela narava
te felice! blagor tebi!

2. radosten, vesel:
l'età felice pren. otroštvo
felice notte! lahko noč!

3. pren. ugoden, uspešen:
esito felice ugoden izid, srečen konec
idea felice posrečena, koristna ideja
parola felice zgovornost
memoria felice odličen spomin
avere la mano felice pren. imeti srečno roko

féliciter [-site] verbe transitif

féliciter quelqu'un de quelque chose čestitati komu za kaj; izraziti svoje priznanje (quelqu'un komu)
se féliciter imeti se za srečnega, čestitati si, biti vesel (de quelque chose česa)
félicitez-vous de n'avoir pas suivi son conseil bodite veseli, da niste poslušali njegovega nasveta

Fell, das, (-s, -e)

1. koža, kožuh, krzno

2. (Brustfell, Bauchfell) Musik opna; ein dickes Fell haben imeti debelo kožo; seine Felle davonschwimmen/wegschwimmen sehen pokopati vse upe; jemandem das Fell über die Ohren ziehen figurativ odreti (na meh)/ogoljufati (koga); jemandem das Fell gerben ustrojiti (komu) kožo (pretepsti koga); jemanden juckt das Fell (kdo) išče batine

fer [fɛr] masculin železo; jeklo, klina; meč, bodalo; médecine porodniške klešče; pluriel okovi, verige, spone, vezi; figuré jarem, hlapčevstvo, ujetništvo

de fer železen, jekleno siv; figuré neuničljiv; trd, strog
ni à fer ni à clou majav
âge masculin de fer železna doba
bande féminin de fer železen obroč
copeaux masculin pluriel de fer železni ostružki
discipline féminin de fer železna disciplina
extraction féminin du fer pridobivanje železa
fil masculin, tôle féminin de fer železna žica, pločevina
homme masculin de fer trd, nepopustljiv človek
industrie féminin de fer železna industrija
minerai masculin de fer železna ruda
paille féminin de fer skupek železnih ostružkov za čiščenje parketov
sceptre masculin de fer železno žezlo, figuré železna roka, trdo vladanje
une main de fer dans un gant de velours železna roka v žametovi rokavici, figuré ostra oblast pod mehko zunanjostjo
tête féminin de fer trmasta glava
fer en barres železo v palicah
fer doux, battu, laminé, profilé mehko, kovano, valjano, profilirano železo
fer forgé, forgeable, malléable kovno železo
fer feuillard, à équerre tračno, kotno železo
fer coulé, de fonte lito železo
fer à cheval podkev
table féminin en fer à cheval miza v obliki podkve
fer à friser škarje za kodranje
fers pluriel à grimper plezalne dereze
fer de lance železo na koncu sulice, figuré elitne čete (v boju)
fer à repasser likalnik
fer à souder spajkalnik
avoir une santé de fer biti vedno zdrav
avoir une poigne de fer (figuré) imeti železno roko, biti nepopustljiv do podrejenih
battre le fer kovati železo; mečevati se
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud (proverbe) treba je kovati železo, dokler je vroče
croiser le fer avec quelqu'un mečevati se s kom, polemizirati s kom
donner un coup de fer po-, z-likati (à quelque chose kaj)
employer le fer et le feu (figuré) vse sile napeti
être de fer (figuré) biti zelo odporen, neupogljiv
faire feu des quatre fers na vse kriplje si prizadevati (da bi nekaj dosegli)
gémir dans les fers (figuré) ječati v sužnosti
porter le fer rouge dans la plaie (figuré) podvzeti trde, ostre mere, uporabiti energična sredstva
mettre quelqu'un aux fers koga v okove dati
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet, pasti na zadnjico od začudenja
il userait du fer on bi še železno obleko hitro uničil

ferme² [fɛrm] adjectif trden, čvrst, krepek; odločen, energičen, stanoviten

chair féminin ferme čvrsto, kompaktno meso
terre féminin ferme celina, kopno
de pied ferme čvrsto, odločno, brez omahovanja, pogumno
acheter, vendre ferme zatrdno, definitivno kupiti, prodati
avoir la main ferme (figuré) imeti trdno roko
j'ai la ferme intention de ne pas céder trdno sem odločen, da ne popustim
être ferme avec ses enfants biti energičen do svojih otrok
boire, tra-vailler ferme pridno piti, delati
être ferme sur ses étriers (figuré) trdno sedeti v sedlu, trdno biti na konju
être ferme sur ses pieds, jambes trdno na nogah stati
tenir ferme contre quelqu'un trdno, krepko se držati, se upirati proti komu
frapper ferme močno, krepko udariti
parler ferme moško, odločno govoriti

fermé, e [fɛrme] adjectif zaprt, nedostopen; neobčutljiv

fermé aux mathématiques trde glave za matematiko
avoir L'esprit fermé à quelque chose ne imeti smisla, razumevanja za kaj
visage masculin fermé zaprt, sovražen obraz

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče

feu [fö] masculin ogenj, plamen, žar; požar; vročina; ognjišče, kamin; figuré hiša, dom, družina; (signalna) luč; figuré strast, navdušenost; bujna domišljija, navdih; vnetost, gorečnost; silovitost; poétique ljubezen; juridique smrt v ognju; militaire ogenj, streljanje; médecine vnetje

feu arrière, rouge zadnja, rdeča luč, mačje oko (avto)
feu d'artifice umetni ogenj
feu de Bengale bengalični ogenj
feu de la colère silna jeza
feu de camp taborni ogenj
feux pluriel croisés navzkrižni ogenj
feux pluriel du diamant sijaj diamanta
feux pluriel de l'été poletna vročina
feu d'enfer (figuré) peklenski ogenj
feu de l'ennemi sovražnikov ogenj, streljanje
feu continu, feu roulant (militaire) nepretrgan ogenj
feu nourri gost, močan ogenj
feu follet plamenčki, ki nastajajo, kjer se razkrajajo organske snovi (na močvirjih, pokopališčih)
feu de forêt gozdni požar
feu grégeois grški ogenj
feu de joie kres
les feux de joie de la Saint-Jean šentjanžev kres
feu de mine požar v rudniku
feu de paille kratkotrajen ogenj, figuré kratkotrajna gorečnost, navdušenje, zagledanost
feu de position luč, ki jo mora imeti prižgano stoječa ladja ali stoječe vozilo
feu des projecteurs, de la rampe žarometna luč, théâtre predodrske luči
feu du rasoir vneta koža po britju
feu rouge, jaune, vert rdeča, rumena, zelena luč (semaforske luči)
feu Saint-Elme Elijev ogenj
feu stop, d'arrêt luč za ustavljanje, za zaviranje
à petit, grand feu na majhnem, velikem ognju
à l'épreuve du feu varen pred ognjem
en feu v ognju, vroč, razgret, vnet, pekoč
feu! ogenj! (ukaz za streljanje)
au feu! gori!
arme féminin à feu strelno orožje
auteur masculin plein de feu pisatelj z bujno domišljijo
baptême masculin du feu ognjeni krst
bouche féminin à feu top, kanon, možnar
coup masculin de feu strel
épreuve féminin du feu ognjena preizkušnja
école féminin à feu topniške strelske vaje (s pravimi naboji)
aller au feu iti v boj
allumer un, faire du feu prižgati, narediti ogenj
avoir du feu dans les veines biti živahnega temperamenta
avez-vous du feu sur vous? imate malo ognja? (za prižig cigarete)
avoir le feu au derrière zelo hitro iti
n'avoir ni feu ni lieu ne imeti stalnega bivališča
avoir la bouche en feu imeti vneta usta
cesser le feu (militaire) ustaviti ogenj
craindre quelqu'un comme le feu bati se koga ko vraga
cuire un rôti à feu doux, à feu vif peči pečenko na milem, močnem ognju
condamner au feu obsoditi na smrt v ognju
demander, donner, offrir du feu prositi, dati, ponuditi ogenj
donner le feu vert à quelqu'un (figuré) dovoliti komu, da kaj napravi
éteindre, noyer un feu pogasiti ogenj
être dans son coup de feu tičati sredi dela
être en feu biti v ognju (tudi figuré); goreti
être tout feu, tout flamme (po)kazati veliko navdušenje
être pris entre deux feux (figuré) biti med dvema ognjema, biti v škripcih
être sans feu ni lieu biti brez doma
faire feu, faire feu sur iskre kresati, streljati na
faire long feu (figuré) nobenega učinka ne imeti, ponesrečiti se
ne pas faire long feu ne trajati dolgo
faire feu des quatre fers uporabiti vsa možna sredstva, na vse kriplje si prizadevati
faire la part du feu prepustiti ognju, kar se ne da rešiti, žrtvovati se
jeter au feu zagnati, vreči v ogenj
se jeter au feu pour quelqu'un iti v ogenj za koga
jeter feu et flamme (figuré) peniti se od jeze
jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
jouer avec le feu (figuré) igrati se z ognjem
mettre le feu à quelque chose, mettre quelque chose en feu podtakniti čemu ogenj, zažgati kaj
mettre à feu et à sang opustošiti, razdejati (z ognjem in mečem)
faire mourir quelqu'un à petit feu (figuré) dolgo koga mučiti, namenoma ga pustiti v mučni negotovosti
ouvrir le feu odpreti ogenj, začeti streljati
prendre feu vneti se (tudi figuré), vžgati se; razjeziti se, vzkipeti
prendre feu et flamme pour quelque chose vneti se za kaj, biti takoj vnet, navdušen za kaj
prendre entre deux feux vzeti v navzkrižni ogenj
souffler sur le feu (figuré) podpihovati ogenj, strasti
n'y voir que du feu biti zaslepljen, figuré ničesar ne videti, ničesar ne razumeti
c'est le feu et l'eau to je kot ogenj in voda
le feu lui monte au visage rdečica mu plane v obraz
il n'y a pas de fumée sans feu (proverbe) kjer je dim, je tudi ogenj

fever¹ [fí:və] samostalnik
vročica, mrzlica
figurativno huda vnema

britanska angleščina Channel fever domotožje
gold (ali yellow) fever rumena mrzlica
intermittent fever menjajoča se mrzlica
to be in fever imeti mrzlico
mike fever strah pred mikrofonom
pogovorno break-bone fever visoka vročina; gripa
fever tree evkalipt
typhoid fever tifus
scarlet fever škrlatinka

fianco m (pl. -chi)

1. bok:
poco nei fianchi suh, mršav
tenersi i fianchi pren. držati se za trebuh (od smeha)
avere ai fianchi pren. imeti za petami
stare ai fianchi di qcn. pren. stati komu ob strani

2. šibka stran (tudi pren.):
è una teoria che presta il fianco a molte critiche ta teorija ima več šibkih točk

3. krilo:
il fianco destro dell'edificio desno krilo stavbe
il fianco dell'esercito krilo vojske
fianco destr! voj. na desno!
fianco sinistr! voj. na levo!
di fianco s strani

4. pobočje:
i fianchi del monte pobočja hriba

ficek samostalnik
(denar) ▸ fitying, garasBil je brez ficka in s kupom dolgov. ▸ Nem volt egy fityingje sem és teli volt adósságokkal.
Od zavarovalnice ne bom dobil niti ficka. ▸ A biztosítótól egy fityinget sem kapok.

fícek (-cka) m quattrino, soldo; ekst. soldi:
ne imeti niti ficka non avere il becco d'un quattrino, essere in bolletta

ficelle [fisɛl] féminin vrvica, motvoz; figuré zvijača, ukana, trik; familier prebrisanec; populaire (častniški) našiv, trak; adjectif prebrisan, zvit, zvijačen

ficelle de lin, de chanvre, de papier lanena, konopljena, papirnata vrvica
pelote féminin de grosse ficelle klobčičdebele vrvice
casser la ficelle (familier) popihati jo
connaître les ficelles du métier poznati, spoznati se na kaj iz izkušnje, po poklicu
tirer les ficelles (figuré) imeti niti v rokah, skrivaj (nepoznan) voditi kaj
être très ficelle biti zelo prebrisan

ficher¹ [fiše] verbe transitif zabiti (žebelj ipd), zadati (udarec)

ficher des renseignements vpisati podatke na kartotečni list
avoir les yeux fichés sur imeti oči uprte v, zagledati se v

fiddle¹ [fídl] samostalnik
gosli, violina, godalo; nesmisel, norost

as fit as a fiddle zdrav ko riba
to hang up one's fiddle obesiti na klin; opustiti
to play first fiddle nositi zvonec, imeti glavno vlogo
to play second fiddle imeti podrejeno vlogo
there's many a good tune played on an old fiddle izkušen človck v mnogem prekaša mladino, stara modrost prekaša norost
a face as long as a fiddle žalosten obraz
to hang up one's fiddle when one comes home biti v družbi zabaven, doma pa dolgočasen

fidēs² -eī, f (fīdere; glede na kratkost vokala i v fides prim. gr. πίθεσθαι poleg πείθω).

I.

1. zaupanje, vera: fide … vestra fretus Ci., quod mihi cum fide semel impositum est Ci., cum plena fide O., cum fide audiebatur T. s pohvalo, nec vana fides genus esse deorum Ci. ni prazna vera (domneva), fidem habere Ter., Col. verjeti, vero imeti, res fidem habuit O., alicui ali alicui rei fidem habere ali tribuere, komu, čemu verjeti, — vero dati, — zaupati: testibus ali Gabinii defensioni fidem habere Ci., cum eis sive creditur sive fides non habetur Ci., testimonio fidem tribuere Ci., tako tudi alicui rei fidem adiungere Ci. ali (pesn.) — ferre V. ali — addere L., O., T., Amm. ali admittere Cl.; (alicui) fidem facere (komu) kaj verjetno narediti, — zaupanje (vero) vzbuditi, prepričati ga: lacrimae fecere fidem O., quoniam vita viri fidem non faciebat Ci., aptum quiddam ad fidem faciendam Ci. nekaj prepričevalnega, tibi fidem faciemus nos ea suadere, quae … Ci.; v pass.: aliquamdiu fides fieri non poterat C. se (mu) ni moglo verjeti, vix fides facta est N. komaj (stežka) se je dalo narediti verjetno; fidem rei negare, fidem rei eripere O. ali fidem rei demere T. ali fidem detrahere Plin. iun. ali fidem abrogare Suet., fidem alicuius rei non capere Sen. tr. komaj verjeti, citra fidem T., ultra fidem Suet., propter fidem decepta Ter. po zlorabi zaupanja, per fidem fallere Ci. ali per fidem decipere, per fidem violare L. z zlorabo zaupanja; od tod kot jur. t. t. bona fides dobra vera, kakršne je kdo glede na pravno razmerje, naspr. mala fides zla vera = zavest krivičnosti pravn. razmerja: bonae fidei emptor, bonā ali malā fide emere, possidere Icti.

2. occ.
a) vera, up(anje), zaup(anje) = kredit: res et fides Pl. ali res fidesque S. gotovina in kredit, homo sine re, sine fide, sine spe Ci., res eos iam pridem, fides nuper deficere coepit Ci., haec fides cum illis pecuniis cohaeret Ci., fides de foro sublata est, fidem removere Ci., scimus Romae solutione (izplačila) impeditā fidem concidisse Ci., eam pecuniam huius fide sumpsit Ci. na njegovo ime, cum fides totā Italiā esset angustior C., fidem moliri L. labefactā iam fide Suet.; metaf.: segetis certa fides meae H. povračilo, obrodek, fallax unius anni fides Plin. iun. spodletelo upanje.
b) krščanska vera: f. Christianorum, ministri verae … fidei pozni Icti.

3. meton. zvestoba, zvestost, poštenost, vestnost, vestno izpolnjevanje dolžnosti, odkritosrčnost: iustitia in rebus creditis nominatur fides Ci., homo spectatā fide, homo summa fide praeditus Ci., homo magnā fide, homo … sine ulla religione ac fide N., f. antiqua Ci. ali prisca V. starorimska, adductus sum fide, ut … onus hoc susciperem Ci., f. erga plebem ali vetus erga populum Rom. f. Ci. zavezniška zvestoba = fides socialis L., qui fidem suam semper praestiterunt Ci. so izkazali, ohranili, fidem meam praestabo (bom izkazal) Ci., cum fide defendere Ci. ali agere L. zvesto, pošteno, vestno, quibus abrogas fidem iuris iurandi? Ci., f. intemerata, tuta V., impolluta Sil., fluxa T., fluxior Amm., aurea … aetas, quae … fidem rectumque colebat O., de fide queri O. o verolomstvu, in fide manere Suet., Fl.; pogosto pri pozivih in rotitvah: tuam fidem, Venus, pri tvojem poštenju, dii vestram fidem Kom. pri vašem poštenju, fidem vestram oro et obsecro, iudices Ci. pri vašem poštenju vas prosim in rotim, hoc nos metu — per fidem tuam — libera Ci. kakor si zares poštenjak, pro deûm fidem Ter., L. ali pro deûm (deorum) atque hominum fidem Kom., Ci., S. pri poštenju (resnicoljubnosti) bogov in ljudi, pri vsem, kar je pošteno, per fidem Petr., T. pri mojem poštenju, pri moji veri; bona fides odkritosrčno mnenje (naspr. mala fides, dolus, fraus) Icti. bonā fide Ca., Kom., Q. odkritosrčno, pošteno, kot poštenjak, vestno, si tibi optima fide sua omnia concessit Ci. Kot jur. t. t. bona fide ali ex bona fide Ci., Icti. po najboljši volji, z odkritosrčno, resno voljo, vestno, na poštenje in vero, iudicia de mala fide Ci. zaradi poneverbe.

4. verjetnost, verodostojnost, zanesljivost, gotovost: litterae quam habere fidem … possunt? Ci., quid de hac pecunia tuarum tabularum fide feceris Ci., istius causam in testium fide positam arbitrabantur Ci., orationi fidem afferre Ci., fidem ducere ex aliquo Lucr., si qua fides mihi (vero O.) est V. če gre … vera, tibi maxima rerum verborumque fides (est) V. čisto zanesljiv si v besedi in dejanju, ubi prima fides pelago V. brž ko je bilo možno prepustiti se morju, res fide maior komaj verjetna, fidem excedere O. mero verjetnosti, meruit fidem vetustas Lucan., fidem quaerere Q., f. gaudii Plin. iun. nehlinjeno veselje, f. peractae mortis Plin. iun., omnia ex fide narrare Suet. po resnici, cum vix fides esset (z ACI) Suet. ko je bilo komaj verjetno; occ. dokaz, potrdilo, izpolnitev, uresničenje, gotov uspeh: ad (v) fidem criminum, ad (in) fidem rerum L., contione … edicto addidit fidem L., alicui rei fidem facere L., manifesta fides (sc. urbis captae) V., manifesta fides publicā ope Volscos hostes adiutos L. en haec promissa fides est? V. (po preročišču) obljubljeni gotovi uspeh, fidem reportant exploratores V. zanesljive vesti, dant verbo signa fidem O. besedo potrjujejo znamenja, sum fines vocis O. na meni se je beseda izpolnila, — uresničila, facti (po drugih pacti) fide data munera solvit O. v potrdilo, vota fides sequitur, dicta fides sequitur O. obljube se takoj izpolnijo, besede se takoj izpolnijo, promissa exhibuere fidem O. so se izpolnile, pollicitam dictis adde fidem O. izpolni obljubo, si qua fides addenda est O. poroštvo, fidem nancisci O.

5. Pooseb. Fidēs Zvestoba, boginja zvestobe: Ci., V., H., L.

II.

1. obljuba, (dana) beseda, prisega: ubi fides? Ter., fidem frustrari Ter., fidem alicui dare Ci., N. (za)dati komu besedo, obljubiti mu, fidem dare de aliquo Ci. ali de aliqua re C. fidem servare Ci. ali conservare Ci., N. biti mož beseda, (dano) besedo držati = in fide manere N.; fidem liberare Ci. ali solvere Ter., Plancus in Ci. ep. ali exsolvere L. besedo izpolniti, fidem tenere Pr. obljubo molčečnosti izpolnjevati, fidem obligare Ci. ali in eam rem fidem suam interponere Ci. (svojo) besedo zastaviti, fidem mutare L. ali amittere N. ali violare Ci., Cu. ali frangere Ci. ali rumpere V., Sen. tr., Fl., Amm. ali prodere Ci., S. besedo prelomiti, — pogaziti, ne držati besede (toda: prodiderat portae fidem Pr. že je bil izdal vrata), fidem fallere Ci., Plin. iun. besedo umakniti, accipe daque fidem Enn., V., fide data et accepta S. po vzajemni obljubi (prisegi), fidem accipere L., fidem pacis petiitque deditque O., fides dextraeque datae O. obljuba in podana desnica; od tod fidem porrigere Ci. s podano roko dati besedo, fide confirmare N. s prisego potrditi, — zatrditi.

2. kot jur. t. t. (t. t. mednarodnega prava) obljuba osebne varnosti, varščina: fidem publicam postulare Ci., fidem ei publicam iussu senatūs dedi Ci., interpositā fide per trīs legatos Ci., Lusitani contra interpositam fidem interfecti Ci., aliquem interpositā fide publicā Romam ducere S., fide acceptā venerat in castra L.

3. metaf. zaščita, varstvo, pomoč: committere se in alicuius fidem Ter., se alicui commendare in clientelam et fidem Ter., se in alicuius fidem et clientelam ali in alicuius amicitiam et fidem conferre Ci., quaere, in cuius fide sit et clientela Ci., ad cuius fidem confugiet? Ci. petimus a vobis, … ut eum … in vestram accipiatis fidem Ci. da ga vzameta v svoje varstvo, Siciliae civitates in amicitiam fidemque recepimus Ci., aliquem datā dextrā in fidem recipere N., fidem alicuius sequi (iskati) C., se suaque omnia in fidem atque potestatem populi Rom. per mittere C. izročiti se mogočnemu varstvu rim. naroda = na milost in nemilost podvreči se rim. narodu = in populi Rom. fidem ac potestatem venire C. ali in fidem alicuius venire L., in fidem dicionemque venire Plin. iun., in fidem populi Rom. se recipere Suet.; dii, obsecro vestram fidem Pl., fidem obsecrare, obtestari Ci., deûm atque hominum fidem implorabis Ci., bogove in ljudi boš na pomoč klical, cum virgo Vestalis populi Rom. fidem imploret Ci. fidem deûm clamitare Ap., f. numinum Fl.

Opomba: Star. gen. sg. fidēī: Enn., Pl., Lucr., tudi fidēs: Pl. ali fidē: Pl., Ter., Poeta ap. Ci., H., O.; star. dat. sg. fidē: Pl., Ter., H.

field¹ [fi:ld] samostalnik
polje, njiva; igrišče; bojišče; tekmovalci, moštvo; igralec kriketa (ki odbija napad); vojskovanje, bitka; področje, torišče, poprišče, teren

battle field bojišče
coal field sloj premoga
to leave the rival in possession of the field zgubiti bitko
fair field and no favour enaki pogoji tekmovanja
open field system kmetijstvo
to fight a field boriti se
ice field drsališče
field editor dopisnik iz dežele
ameriško field study (ali survey) neposredno dognanje dejanskega stanja
ameriško field strawberry gozdna jagoda
a field day dan važnih dogodkov
to lose the field biti premagan, zgubiti
to lay (ali bet) against the field staviti na konja
to hold the field ne se vdati, vztrajati
to win the field zmagati proti vsem drugim
to play the field imeti široko področje
to take the field začeti bojni pohod
to keep the field ne se vdati, ne popustiti
to be in the field tekmovati
in the field aktiven
field of vision, field of sight vidno polje

fiesta ženski spol (cerkveni) praznik; ljudska slavnost (zlasti bikoborba); javna zabava, veselica; šala; (ironično) prepir

fiesta de baile plesna zabava
fiesta de familia družinski praznik
fiesta fija, fiesta inmoble nepremičen praznik
fiesta de guardar, fiesta de precepto zapovedan praznik
fiesta movible premičen praznik
fiesta nacional narodni (državni) praznik
Fiesta de la Raza španski in špansko-ameriški praznik (12. oktober, dan odkritja Amerike)
fiesta rústica, fiesta de la aldea cerkveno proščenje
la Fiesta de Todos los Santos praznik vseh svetnikov (1. nov.)
fiesta de toros bikoborba
vestido de fiesta praznično oblečen
para fin de fiesta končno, povrhu
se acabó la fiesta konec s tem!
aguar la fiesta a alg. komu veselje pokvariti
coronar la fiesta kronati slavnost; napraviti veliko neumnost
estar de fiesta vesel biti, dobre volje biti
hacer fiesta praznovati, ne delati, prosto imeti
fiestas pl (velikonočni, binkoštni, božični) prazniki
no estar para fiestas slabe volje biti, biti nerazpoložen
hacer fiestas ljubkovati, laskati se, dobrikati se
guardar (santificar, celebrar) las fiestas slaviti praznike
pasadas las fiestas po praznikih

fièvre [fjɛvr] féminin vročica, vročina, mrzlica; figuré mrzličnost, nemir; strast, strastnost; goreča želja, vnetost, pohlep

fièvre aphteuse slinavka, parkljevka
fièvre cérébrale vnetje možganov
fièvre des foins senena (senska) mrzlica
fièvre jaune rumena mrzlica
fièvre des marais močvirska mrzlica
fièvre de l'or pohlep po zlatu
fièvre des élections volilna mrzlica, mrzličnost
fièvre politique politična mrzličnost
fièvre de collectionner zbiralna strast
fièvre scarlatine škrlatinka
fièvre typhoïde tifus
accès masculin, poussée féminin de fièvre napad mrzlice
avoir la fièvre imeti vročino, vročico, mrzlico
brûler, grelotter, trembler de fièvre goreti, drgetati (šklepetati), tresti se od mrzlice
travailler avec fièvre, dans la fièvre mrzlično delati