Franja

Zadetki iskanja

  • stand-in [stǽndin] samostalnik
    gledališče & film namestnik, dvojnik filmskega zvezdnika
    sleng zveze

    to have a (good) stand-in with s.o. biti dobro zapisan pri kom
  • stánje1 (-a) n

    1. stato, condizione; situazione:
    kritično stanje stato critico
    biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
    biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
    lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
    obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
    rel. stanje božje milosti stato di grazia
    dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
    biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
    biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
    vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
    finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale

    2. fiz., kem.
    agregatna stanja stati di aggregazione
    trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
    fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
    jur. brezustavno stanje incostituzionalità
    osebno stanje stato civile
    polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
    zool. letargično stanje živali letargo
  • stare* v. intr. (pres. stō)

    1. knjižno obstati

    2. ostati, ostajati, biti:
    starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo

    3. obotavljati se, muditi se

    4. trajati

    5. biti, najti se:
    stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
    stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
    stare in attesa čakati
    stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
    stare a tavola sedeti za mizo

    6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
    stare attento biti pozoren
    stare buono, calmo biti dober, miren
    stare in ginocchio klečati
    stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
    stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
    stare sulle sue biti zelo zadržan

    7. počutiti se:
    stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
    come stai? kako se imaš? kako si kaj?

    8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
    stare alla cassa biti, delati na blagajni
    stare a guardia di čuvati, stražiti
    stare a servizio služiti, delati

    9. prebivati, stanovati, živeti:
    andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
    sta con i genitori živi pri starših
    stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici

    10. biti, stati, nahajati se:
    la villa sta in collina vila stoji vrh griča
    non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno

    11.
    stare a cuore pomeniti (komu)
    stare a dieta biti na dieti
    stare sulle spine biti v skrbeh
    fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
    stando così le cose ker je pač tako, če je tako

    12.
    sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
    sta a lui decidere on mora odločiti

    13. biti (obstajati):
    qui sta il difficile težava je v tem
    tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo

    14. iti v (vsebina):
    nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
    nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
    non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja

    15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
    stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali

    16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
    stare a chiacchierare klepetati
    stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)

    17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
    sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
    stare per dire hoteti reči, želeti povedati

    18.
    stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
    stare ai fatti držati se dejstev
    stare alle apparenze soditi po videzu
    stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
    stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
    stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
    stare allo scherzo razumeti šalo
    stando a quanto si dice kakor se govori

    19.
    stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
    il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
    non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
    ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
    sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)

    20.
    stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
    quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
    stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem

    21.
    stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
    stare con i genitori živeti pri starših

    22.
    starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
    ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?

    23.
    lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za
  • Statanum vinum statánsko vino, dobro vino iz Kampanije: nam Falerno contermina Statana ad principatum venere non dubie Plin.
  • stati2 (stojim) (pristajati) stehen
    dobro/slabo stati gut/ schlecht stehen, gut stehen/nicht stehen
    ki slabo stoji obleka: schlechtsitzend
    stati kot ulit auf den Leib geschnitten sein
  • státi2 (stojim) to stand; to be at a standstill; (ne se premakniti) to stagnate, not to budge

    pokonci státi to stand upright
    státi na prstih to stand on tiptoe
    státi v pozoru vojska to stand at attention
    státi voljno vojska to stand at ease
    vod, stoj! vojska squad, halt!
    státi na straži to be on sentry-go, to stand guard
    státi komu ob strani to stand by someone
    státi na lastnih nogah (figurativno) to stand on one's own legs
    moja ura stoji my watch has stopped
    stvari stojé dobro matters stand well
    (takó) kot stvari stojé as matters stand
    bil je preveč pijan, da bi mogel státi (na nogah) he was too drunk to stand up
    nekaj ostankov rimskega zidu še stoji some remains of the Roman wall are still standing
    stoj! stop!, halt!, stand still!
    státi ravno kot sveča to stand bolt upright
    koliko časa stoji vlak na tej postaji? how long does the train stop at this station?
    státi trdno kot skala to stand firm as a rock
    státi v vrsti (in čakati) ZDA to stand in line; VB to stand in a queue, to queue (up)
  • státi (stojím) imperf.

    1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
    stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
    stati pri oknu starsene alla finestra
    stati v vrsti stare in fila
    stati na rokah reggersi sulle mani
    miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
    hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
    grad še danes stoji il castello c'è ancora

    2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
    avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
    gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

    3. essere durevole; durare:
    ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

    4. gastr. lasciar riposare:
    testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

    5. obl. stare bene, stare a pennello:
    obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

    6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
    podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

    7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
    stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
    odkar svet stoji da che mondo è mondo
    pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
    pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
    pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
    pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
    pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
    pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
    stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
    pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
    pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
    pren. stati ob strani tenersi in disparte
    vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
    še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
    pren. stati pred oltarjem sposarsi
    pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
    pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
    pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
    kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
    klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
    komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
    lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
    stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
    lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
    hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
    lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
    lov. pes stoji il cane è in punta
    vet. samica stoji la femmina è in calore
    šport. stati v predklonu flettere il busto
    šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
    voj. stati v pozor stare sull'attenti
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
    an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
    auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
    außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
    bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
    bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
    für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
    hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
    in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
    mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
    nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
    um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
    unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
    vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
    zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
    zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
    zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem
  • stimmen

    1. držati, biti res/pravilen/točen/v redu

    2. ujemati se (auf/zu z)

    3. spraviti v določeno razpoloženje; traurig stimmen razžalostiti, žalostiti; froh stimmen razveseliti, razveseljevati; nachdenklich stimmen dati misliti; gut stimmen spraviti v dobro voljo; schlecht stimmen spraviti v slabo voljo

    4. (seine Stimme abgeben) glasovati

    5. Instrumente: uglaševati, uglasiti
  • Stimmung, die,

    1. razpoloženje; Medizin razpoloženje, počutje; in der Stimmung sein (für) biti razpoložen za; in gute/schlechte Stimmung versetzen spraviti v dobro/slabo razpoloženje; Stimmung machen skrbeti za razpoloženje, poskrbeti za razpoloženje; Stimmung machen gegen agitirati proti (komu/čemu)

    2. Musik von Instrumenten: uglasitev, uglaševanje; uglašenost
  • stock1 [stɔk] samostalnik
    trgovina zaloga (blaga), blago; skladišče; inventar
    trgovina glavnica, kapital delniške družbe; osnovni, obratni kapital; fond; premoženje, imetje, gotovina
    množina delnice, državne obveznice, državni vrednostni papirji; (kartanje) talon
    agronomija inventar, živina
    gledališče repertoar, repertoarno gledališče; steber, hlod, klada, opornik, podlaga; gradbeni, stavbni oder
    zgodovina, množina klade (kazen); sramotilni steber
    množina, navtika ladjedelnica, gradbišče za ladje, za jadrnice
    zastarelo štor, panj, hlod, deblo, steblo, cepljeno drevo
    biologija rasa, pleme, rod, poreklo, izvor, družina; jezikovna skupina; orodje; oprema; ročaj, držaj, držalo, ročica, puškino kopito; leseni del orodja, ogrodje pluga; napera, špica na kolesu
    botanika levkoja; surovina; kostna juha
    zastarelo nogavica; tog, trd ovratnik, pokončen (ženski) ovratnik; cilj, tarča
    figurativno bedak, neumnež

    in stock na zalogi, v skladišču
    on the stocks v gradnji, v pripravi, v ustvarjanju
    out of stock ne na zalogi, razprodan
    of noble stock plemiškega rodu
    stock of anchor prečka pri sidru
    stock of anvil klada nakovala
    stock of bit držaj svedra
    stock on hand zaloga blaga
    stocks and stones mrtvi, neživi predmeti; letargične osebe
    bank stock osnovni kapital banke
    dead stock orodje, mrtvi inventar
    fat stock klavna živina
    Government stocks državni vrednostni papirji
    joint stock kapital delniške družbe
    joint-stock company delniška družba
    laughing stock predmet posmehovanja
    live stock (domača) živina, živi inventar (farme)
    lock, stock and barrel figurativno vse, popolnoma
    paper stock odpadki, cunje, iz katerih se dela papir
    preference stock kapital, katerega delnice imajo prednost pri izplačilu dividend
    rolling stock železnica vozni park, vagoni
    sale of stock trgovina razprodaja zaloge
    soup stock osnova juhe (kosti, meso), kostna juha
    to be out of stock biti na koncu z, zelo malo imeti, biti brez
    to be the laughing stock biti v posmeh
    to buy stock kupovati državne vrednostne papirje
    to come of a good stock izhajati iz dobre družine
    to have in stock imeti v zalogi, v skladišču
    he has a great stock of information on je dobro informiran
    to keep in stock imeti v zalogi, držati v rezervi
    to lay in (to take in) a stock of napraviti si zalogo (česa)
    to renew one's stock obnoviti svojo zalogo
    to take stock napraviti inventuro, inventirati, popisati blago in zaloge
    to take stock of pazljivo motriti, opazovati, oceniti
    to take stock in figurativno zanimati se za, ukvarjati se z, pripisovati važnost (čemu)
    to water stock povečati nominalni kapital z izdajanjem delnic brez pokritja
  • stock3 prehodni glagol
    založiti, oskrbeti, opremiti (with z)
    imeti (blago) v zalogi, imeti za rezervo, v skladišču; uskladiščiti; vreči (sidro); opremiti (puško) s kopitom, orodje z ročajem (držajem)
    zgodovina vreči (koga) v klade (kazen); posejati, posaditi (polje, njivo); ne pomolsti (krave pred prodajo)
    neprehodni glagol (često up)
    založiti se, oskrbeti se (with z)
    botanika poganjati poganjke, mladike, brsteti

    a well-stocked library dobro založena knjižnica
    we don't stock that article tega artikla ne prodajamo (držimo)
    to stock a lake with trout nasaditi postrvi v jezeru
    to stock with inhabitants obljuditi
  • stoke [stóuk]

    1. prehodni glagol
    bezati, drezati, vzdrževati (ogenj) (često up)
    nalágati (na ogenj), kuriti (peč)
    figurativno netiti (sovraštvo); natrpati, nabasati (koga) (s hrano)

    2. neprehodni glagol
    kuriti, biti kurjač
    pogovorno basati se s hrano, hitro jesti, goltati

    to stoke o.s. dobro se najesti, nabasati se
    he makes a living by stoking služi si kruh kot kurjač
    to stoke up sleng z apetitom jesti
  • storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

    kaj storíti? what's to be done?
    kaj naj storim? what am I to do?
    storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
    storíti svojo dolžnost to do one's duty
    storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
    storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
    storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
    storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
    rad storíti to do willingly, to do with a good grace
    nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
    storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
    storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
    storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
    tega ne storim rad I hate doing this
    storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
    bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
    to ti bo dobro storilo that will do you good
    storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
    vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
    ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
    on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
    ne stori si nič iz tega! take it easy!
    rečeno, storjeno no sooner said than done
    to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
    kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
    mnogo je bilo storjenega much has been done
  • storíti hacer; causar ; (korak, skok) dar ; (povreči, o živali) criar

    storiti komu krivico ser injusto con alg
    storiti komu dobroto hacer bien a alg
    storiti greh pecar, cometer un pecado
    storiti napako cometer una falta, incurrir en un error
    storiti komu silo hacer violencia a alg, (ženski) violar, forzar
    storiti svojo dolžnost hacer su deber, cumplir con su deber
    storiti odločilni korak dar el paso decisivo
    storiti po svoji najboljši presoji hacer según su mejor criterio
    storiti kar je le mogoče hacer todo lo posible
    Kaj storiti? ¿qué hay que hacer?
    kaj naj storim? ¿qué voy a hacer?
    kaj ti je storil? ¿qué te ha hecho?
    to se da storiti puede hacerse, es factible
    tu se ne da nič storiti! ¡qué se ha de hacer!
    ničesar ne storiti no hacer nada
    to bo treba storiti eso tendrá que hacerse
    s tem še ni nič storjenega con eso no basta
    to človeku dobro storí (dé) esto hace (ali sienta) bien a uno
    to mi ne stori nič eso no me importa nada; me es indiferente
    dobro bi storil, če (bi kupil ...) harías bien en (comprar...)
  • strán côté moški spol ; (v knjigi) page ženski spol ; (bok) flanc moški spol ; (smer) sens moški spol

    na tej strani de ce côté, en deçà (de quelque chose)
    na tej in oni strani en deçà et au delà
    na drugi strani (v knjigi, časopisu) à la page suivante ali précédente, au verso
    na vse strani de tous côtés, en tous sens, dans toutes les directions, partout
    z naše strani de notre côté, de notre part
    v stran à l'écart, de côté, à part
    na obeh straneh, z obeh strani des deux côtés, de part et d'autre
    po eni strani d'un côté
    po drugi strani d'un autre côté, de l'autre
    dvoriščna stran (zgradbe) côté cour
    južna stran côté sud (ali méridional), (côté du) midi moški spol, (gorovja) versant moški spol sud
    kosmata stran (usnja) côté poil (ali fleur) (du cuir)
    naslovna stran page de titre
    narobe stran (blaga) envers moški spol
    nasprotna stran côté opposé, pravno, figurativno partie ženski spol adverse
    nebesna stran point cardinal
    notranja stran côté intérieur, face interne (ali intérieure), paroi interne
    prednja stran (zgradbe) façade ženski spol, front moški spol
    prisojna stran côté exposé au soleil, midi moški spol
    senčna stran côté de l'ombre, figurativno mauvais côté
    severna stran côté (du) nord, nord moški spol, partie septentrionale (ali nord), (gorovja) versant moški spol nord
    spodnja stran dessous moški spol
    svetla stran côté éclairé, figurativno beau côté, jour favorable
    vetrna stran côté exposé au vent, côté du vent
    vzhodna stran côté est, (gorovja) versant est
    zadnja stran (blaga) envers moški spol; (zgradbe) derrière moški spol
    zahodna stran côté ouest (ali occidental)
    zunanja stran côté (ali face ženski spol) externe (ali extérieur(e)), (blaga) endroit moški spol, figurativno apparences ženski spol množine
    biti, stati na strani koga être (ali se tenir) aux côtés de quelqu'un, assister (ali seconder, aider, soutenir) quelqu'un, être du côté de quelqu'un, tenir pour quelqu'un
    imeti svoje dobre strani avoir ses bons côtés
    boli me na desni strani j'ai une douleur au côté droit
    iti na stran (na potrebo) aller quelque part (ali aux toilettes, w.-c.), aller faire ses besoins
    po strani gledati koga regarder quelqu'un de travers (ali d'un œil jaloux)
    po strani si posaditi klobuk mettre son chapeau de côté
    položiti kaj na stran mettre quelque chose de côté
    potegniti koga na svojo stran (figurativno) mettre quelqu'un de son côté, gagner quelqu'un à son parti (ali à sa cause)
    nasprotna stran (na sodišču) trdi, da la partie adverse prétend que
    knjiga ima 100 strani le livre a (ali compte) cent pages
    vsaka stvar ima svojo dobro in slabo stran chaque chose a son bon et son mauvais côté
  • Straßenlage, die, Technik lega na cesti; eine gute Straßenlage haben dobro ležati na cesti
  • strelja|ti [é] (-m) ustreliti schießen, feuern; iz puške, pištole: (ein Gewehr/eine Pistole) abfeuern
    streljati z možnarjem böllern
    ironično : knallen, ballern
    brezciljno streljati herumschießen
    streljati dol hinunterschießen, herunterschießen, hinunterfeuern
    streljati na slepo (srečo) drauflosfeuern, drauflosschießen
    streljati nazaj zurückschießen, zurückfeuern
    streljati z ostro municijo scharf schießen
    začeti streljati losschießen, losknallen, losfeuern, losballern
    streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen (tudi figurativno)
    streljati z očmi figurativno Blicke schießen
    streljati s topovi na vrabce figurativno mit Kanonen auf Spatzen schießen
    ki dobro strelja [schußstark] schussstark
    ki rad/hitro strelja schießwütig
    ki slabo strelja [schußschwach] schussschwach
  • streljáti tirer, faire feu ; (divjačino) tuer, abattre ; (človeka) fusiller ; (pri nogometu) tirer, shooter, lancer

    streljati na koga tirer sur quelqu'un, décharger son fusil sur (ali contre) quelqu'un
    streljati z lokom (ostro, s ptštolo, iz šibrovke, v tarčo, v zrak) tirer à l'arc (à balles, au pistolet, à plombs, à la cible, en l'air)
    (znati) dobro streljati être bon tireur, (o orožju) tirer juste
    z očmi (besno) streljati na koga lancer des regards (furieux) à quelqu'un
  • stréljati tirar; tirar tiros; disparar, hacer disparos; hacer fuego

    streljati z tirar a, con
    streljati za kom disparar sobre alg que huye
    (pre)daleč streljati tirar largo
    streljati brez cilja tirar al azar, tirotear
    mimo streljati errar el tiro
    streljati na koga tirar (ali disparar) sobre alg
    streljati s pištolo (v zrak, ostro, slepo, v tarčo) tirar a la pistola (al aire, con bala, sin bala, al blanco)
    streljati mimo cilja (tarče) tirar más allá del blanco
    (znati) dobro streljati ser buen tirador, (o puški) tener el tiro justo
    streljati z očmi (fig) lanzar miradas