Franja

química ženski spol kemija

química (in)orgánica (an)organska kemija

quis-quam, quid-quam, priličeno quic-quam, najsplošnejši pron. indefinitum (sploh) kdo, (sploh) kaj; večinoma subst. v zanikanih ali po smislu nikalnih stavkih: Ter., Naev. ap. Gell., Caecil. ap. Non., L., N. idr., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., nego quemquam dixisse Ci. zanikam, da je kdo … = trdim, da ni nihče … ; skromnejša obl. zanikanja: vix quisquam reperietur Ci. Pogosto v ret. vprašanjih z nikalnim pomenom: estne quisquam? Ci., quisquamne istud credet? Ci., an quisquam potest sine perturbatione mentis irasci? Ci. Od tod tudi v trdilnih stavkih, če se da to misel izraziti tudi nikalno z nemo oziroma nihil ali kadar se pričakuje nasprotje: si quisquam est infelix, ego profecto is sum Ci. = nemo me infelicior est, quamdiu quisquam erit, qui te defendere audeat, vives Ci. dokler si bo sploh kdo upal — česar nihče ne pričakuje — braniti te, si animadversum esset quemquam ad hostes transfugere conari N. da skuša kdo — kar pa ni verjetno — prebegniti k sovražniku; tako tudi v primerah, katerih drugi člen je nikalnega pomena: taetrior hic quam quisquam Ci. = nemo tam taeter. Redko se uporablja ta pron. adj. = (sploh) kateri, (sploh) kak(šen): rumor quisquam, quemquam virum Ci., nec (neque) quisquam Ci., C., S. in nihče, in nobeden, non quisquam Pl., H., N. ali haud quisquam H. nihče, nil (nihil) quidquam Kom., Ap., Gell. prav (celo) nič; nec quisquam unus L. in ni ga bilo, in niti eden, in niti eden ne, quisquam unus L. kdor si bodi (kdorsibodi), kateri si bodi (katerisibodi), sploh kdo. Z gen.: S., Sen. tr. idr., vestrûm quisquam L., nostrum quisquam Pl., nec satis quidquam iusti doloris est L.; quisquam kot fem.: nec quisquam alia mulier Pl., vidisse anum quemquam Pl., illarum neque quisquam Ter. — Adv. abl. sg. n quōquam kam: Pl., Ter., L. idr., quoquam si accessisti Ci., an quoquam mihi adire licet S., non se quoquam movit ex urbe N. nikamor; metaf. = in aliquam rem v kaj: neque quoquam posse resolvi Lucr.

Opomba: V klas. lat. se fem. sg., večinoma tudi abl. sg. quoquam, ves pl. (ki ga ta pron. nima) in adj. quisquam nadomeščajo z ullus.

quiver¹ [kwívə] samostalnik
tul za puščice

figurativno to have an arrow (ali shaft) left in one's quiver imeti železno rezervo
quiver full of children velika družina, kup otrok

quot, indecl. (iz *quoti = skr. káti, hetitsko kuwatta; prim. gr. πόσος za πότιος)

1. vprašalno koliko (jih)?: neodvisno: quot sunt? Pl.; quot tuas petitiones effugi! Ci., quot hausit calamitates! Ci.; odvisno: quaerit, quot quisque nautas habuerit Ci.

2. relat. kolikor (jih): quot dies (kolikor dni = dokler) erimus in Tusculano Ci.; v soodnosnosti: quot homines, tot causae Ci., quot homines, tot sententiae Ter., quot orationum genera esse diximus, totidem oratorum reperiuntur Ci.; tako tudi: toties … quot (nam. quoties) L.

3. pri časovnih določilih vsi, vsak, sleherni: quot dies Ap. ali quot diebus Icti. vsak dan, quot mensibus Ca., Vitr., Dig. vsak mesec, quot annis (nav. pisano quotannis) Ci., V. idr. vsako leto, quot Kalendis Pl. na vsake kalende, vsakega prvega dne v mesecu, Pomponius scribit nihil interesse, utrum in annos singulos vel quot annis, an in singulos menses vel quot mensibus, an in singulos dies vel quot diebus legatur Dig.

rabula -ae, m (po eni razlagi etr. izposojenka, po drugi iz raucus, rāvus hripav) rohneč (kričeč, hrumeč) odvetnik, jezičnik, jezikač, čeljustáč, čeljústar, čeljustálo, rabulíst, pačuh (pačitelj, sprevračalec) zakona: Ap., Fest., declamator aliquis de ludo aut rabula Ci., sed omnium oratorum sive rabularum, qui et plane indocti et inurbani aut rustici etiam fuerunt Ci., P. Antistius … rabula sane probabilis Ci., non enim causidicum nescio quem neque [pro] clamatorem aut rabulam hoc sermone nostro conquirimus Ci., non enim declamatorem aliquem de ludo aut rabulam de foro sed doctissimum et perfectissimum quaerimus Ci., an hic qui gregem rabularum? Varr. fr., si a viro bono in rabulam latratoremque convertitur Q., cum ille inquit rabula audaculus ita postulasset verbaque ita fecisset Gell., forenses rabulae Sid.

Rache, die, (-, ohne Plural) maščevanje; Rache nehmen an maščevati se (komu); blutige Rache nehmen krvavo se maščevati; nach/um Rache schreien (glasno) terjati maščevanje

rächen maščevati (sich se); sich rächen an jemandem für etwas maščevati se (komu) za (kaj); figurativ sich rächen maščevati se

račún account; bill; reckoning; score; trgovina invoice; (za inozemstvo) indent; note, credit note, debit note; (fingiran) pro forma invoice; (izračunanje) calculation, calculus, computation; (proračun) estimate

diferencialni (integralni) račún differential (integral) calculus
poravnani račúni bills paid (ali settled)
depozitni račún deposit account
tekoči račún current account
zaključni račún final account
na račún on account
čisti račúni, dobri prijatelji short reckonings make long friends, even reckoning makes long friends
sklepni račún matematika the rule of three
polaganje račúnov rendering of accounts
pomota v račúnu miscalculation
natakar, (moj) račun, prosim! my bill please, waiter!
neporavnan, odprt račún unsettled, open account
skupni račún joint account
dal mi je nekaj na račún he has advanced me some money
ne delaj račúna brez krčmarja! don't count your chickens before they are hatched!, don't reckon without your host!, ZDA sell not the bear's skin before you have caught the bear!
imeti še račún s kom (figurativno) to have a rod in pickle for someone, to have a bone to pick with someone
imeti račún pri... to have an account with...
izravnati račún to balance (ali to square, to settle) an account
to mi ne gre v račún (figurativno) that isn't what I want, it doesn't suit me, that does not answer my purpose
ta runda (pijače) gre na moj račún this round is on me, this is my round (ali my treat), pogovorno I'm in the chair
kupiti na račún to buy on credit
pokvariti komu račúne (figurativno) to spike someone's guns
prenesti na nov račún to transfer to a new account
priti na svoj račún (figurativno) to come into one's own, to find one's costs repaid
odpreti račún to open an account
izstaviti, napraviti račún to make out a bill, to draw up an account
pregledati račúne to audit
poravnati, plačati račún to settle an account
plačati komu stare račúne to pay off old scores, to get even with someone
polagati račún o to account for, to give (ali to render) account of
krojač mi je poslal račún the tailor has sent me his bill
voditi račún o to kep an account of
vpisati, zabeležiti komu v račún to enter in someone's account
trgovati na svoj račún to trade on one's own account
vzeti v račún to take into account, to make allowance for
prekrižati komu račúne (figurativno) to upset someone's apple-cart
račúni se ne ujemajo the accounts don't balance
zahtevati račún za to demand an account of
zahtevati svoj račún to ask for one's account
koliko znaša moj račún? what does my bill amount to?, (pogovorno) what's the damage?
živeti na račún svojih prijateljev to sponge on one's fiends
živeti na tuj račún biblija to eat the bread of idleness

račúnati to calculate, to reckon, to figure; to cipher; to compute

račúnati na kaj to reckon (ali to rely) upon something (na pomoč upon help)
račúnati za kaj to charge for something (za sobo for the room)
ne račúnati to leave out of account
račúnati z to reckon with
račúnati na pamet to do mental airthmetic
napačno račúnati to miscalculate
on veliko računa (zaračuna) his charges are very high, he charges a lot
račúnati z dejstvi to take the facts into account
računajoč vse v vsem taking an all-round view
račúnati brez krčmarja (figurativno) to reckon without one's host

rad (-a, -o)

1. gern, gerne (rad poslušati … gerne hören/zuhoren)
nadvse rad fürs Leben gern, für sein Leben gern, kaj početi: mit Vorliebe
od srca rad vom Herzen gern
prav tako rad genausogern
ne videti rad (etwas) nicht gerne sehen
rad … -freudig, -lustig
(navezovati kontakte kontaktfreudig sein, piti trinkfreudig sein, plesati tanzlustig/tanzfreudig sein, potovati reiselustig sein, prestavljati schaltfreudig sein, tvegati risikofreudig sein)
ne … rad: ➞ → nerad

2.
imeti rad koga/kaj gern haben, gut leiden können, (ljubiti) [liebhaben] lieb haben, mögen
imeti še naprej rad [liebbehalten] lieb behalten
imeti za požreti rad zum Fressen gern haben
jed, ki jo ima ( kdo ) posebno rad die Leibspeise
imeti rad … -freudig sein, -lieb sein (žive barve farbenfreudig sein, otroke kinderlieb sein, živali tierlieb sein)
imeti se rad sich gern haben, drug drugega: einander gern haben, sich mögen

3. pritrdilnica:
prav rad! gerne!, mit Wonne!, es wird mich freuen!, kot odgovor na ponudbo: ja, danke!

4.
bi rad: v izražanju želja :
rad bi … ich möchte (ali bi rad …? möchtest du …?)
ne bi rad … ich möchte nicht
(hočem) ich will (kaj bi pravzaprav rad? was willst du eigentlich?); (želim) ich wünsche (bi radi kaj posebnega? wünschen Sie was Besonderes?)

5.
rad ali nerad auch wenn's (jemandem) nicht paßt (rad ali nerad boš … auch wenn's dir nicht paßt, wirst du …)

6. (posebej lahko, prvenstveno) gern, leicht, leichter, schnell (v kotih se rad nabira prah in den Ecken sammelt sich gern/ leicht der Staub; mesta, na katerih se rade naselijo glivice Stellen, an denen sich gern/schnell Pilze ansiedeln)

ràd willingly, gladly, with pleasure, readily; eagerly; arhaično nothing loath

ràd ali nerad willy-nilly, willing or unwilling
iz srca, od srca ràd with all my heart
prav ràd with the greatest pleasure
ràd imeti to like, to be fond of, to be partial to, to have a liking for, to love
ne imeti ràd to dislike, to be averse (ali disinclined) to, to have an aversion to
ràd igram šah I like playing chess
se ràd učiš angleščino? do you like learning English?
kaj bi radi? what can I do for you?
on se ne smeje ràd it's hard to make him smile (ali to bring a smile to his face)
posebno ràd imam lahka vina I'm very partial to light wines
ljudje ga ràdi vidijo he is much sought after
to ràd verjamem I can easily believe it
ali imate ràdi kavo? do you like coffee?
jaz bi ràd kupil... I should like to buy...
ràd bi vedel zakaj I wonder why
ràd bi vedel (= bogve), kdo je to rekel I wonder who said it
ràd bi verjel, da... I am quite ready (ali open) to believe that...
take stvari se ràde dogajajo such things will happen
radi ga vidimo he is (always) welcome here
on ga (= vino) ràd pije he is fond of the bottle, žargon he likes his plonk, arhaično humoristično he is a winebibber, slabšalno he's a wino

rádarski

rádarski aparat radar set
rádarsko vódena bomba radar-guided bomb (raketa rocket)
rádarska mreža radar network
rádarska postaja radar station
rádarsko vodenje izstrelkov radar guiding of missiles
rádarska postaja je ujela, našla bombnik the radar station picked up the bomber
odkriti sovražnikovo rádarsko postajo to locate an enemy radar station
rádarskó vódeno bombardiranje vojska zgodovina Oboe

rádij¹ (polmer) radius, pl radii

v rádiju od (10 milj) within a radius of (10 miles)
akcijski rádij letala the operational range of an aircraft

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

radius množina radii [réidiəs, -diai] samostalnik
matematika & geometrija polmer, radij; žarek, špica, napera pri kolesu; obseg, območje, doseg, (mestno) področje
anatomija koželjnica (lahtna kost)

within the radius of v radiju od
the flying radius (of an aircraft) radij letenja (aviona)

raffen nabirati, nabrati, grabiti, zagrabiti, Stoff: nabrati; einen Text, Zeit: skrčiti; stisniti; an sich raffen stisniti k sebi, (zusammenraffen) stisniti skupaj

rain check [réinček] samostalnik
ameriško (pri deževnih prireditvah) vstopnica za nadomestno prireditev
figurativno zagotovitev podaljšane veljave (prednosti, vabila itd.)

to take a rain check on an invitation vabilo (ki ga trenutno ne moremo izkoristiti) si zagotoviti za kasneje

raise² [réiz] prehodni glagol
dvigniti, pokonci postaviti; povišati, zvišati, povečati, izboljšati (plačo, slavo itd.); zgraditi; osnovati, ustanoviti; povzročiti (prepir ipd.), začeti; rediti, gojiti, vzgajati, vzrediti; sejati (žito), saditi, obdelovati (povrtnine); novačiti, zbrati vojsko; zbudit, razvneti za, podpihovati, dvigniti (against proti)
podreti (tabor), kreniti; opustiti, ukiniti blokado, obleganje; klicati (duhove); širiti (vonj); vzeti (posojilo); inkasirati, izterjati (denar, davek)
navtika zagledati, opaziti (kopno, zemljo)

with a raised voice glasno, z jeznim glasom
to raise an army zbrati vojsko
to raise a building by a storey dvigniti poslopje za eno nadstropje
this bread is not raised enough ta kruh ni dovolj vzhajan
to raise Cain (the devil, hell, the mischief) strašanski hrup (trušč, kraval) dvigniti
to raise cattle rediti živino
he raised claims to the inheritance vložil je zahtevo po dediščini
to raise coal from the mine kopati premog iz rudnika
to raise from the dead obuditi od mrtvih
to raise dough pustiti testo vzhajati
to raise a dust (hell) figurativno dvigniti prah
to raise one's eyebrows predrzno (domišljavo, užaljeno) pogledati, namrščiti obrvi
to raise one's eyes dvigniti oči (pogled)
to raise s.o.'s fame povečati slavo kake osebe
to raise funds zbirati denar, prispevke
to raise one's glass to a guest napiti, nazdraviti gostu
to raise one's hand dvigniti roko (na koga), udariti (koga)
to raise one's hat to s.o. odkriti se komu
his joke raised a laugh njegova šala je povzročila smeh
to raise a ladder postaviti lestev
to raise a loan razpisati, vzeti posojilo
to raise a mine navtika dvigniti mino
to raise money pobirati, zbirati denar
to raise a monument postaviti spomenik
to raise to the second power matematika dvigniti na drugo potenco
to raise prices dvigniti cene
to raise the roof sleng dvigniti do neba segajoč hrup, strašansko razsajati
this remark raised my smile ta opazka mi je izvabila nasmešek
to raise ship (land) navtika priti na vidik ladje (zemlje)
to raise a spirit klicati duha
to raise a siege opustiti obleganje
to raise s.o. out of his sleep zbuditi koga iz spanja
to raise a stink napraviti škandal
to raise to the throne postaviti na prestol
to raise one's voice against dvigniti svoj glas, protestirati proti
to raise the wind figurativno priskrbeti si nujno potrebni denar (sredstva)
wine raised his spirits vino ga je ojunačilo
to raise up prehodni glagol ustvariti, napraviti, poklicati v živijenje, zbuditi

ram|a¹ ženski spol (-e …) anatomija die Schulter
šport prosta rama der Freiarm
medicina izpah rame die Schulterverrenkung
figurativno z ramo ob rami Schulter an Schulter, Seite an Seite, Mann an Mann
obesiti čez ramo torbico ipd.: (sich) umhängen
zadeti na ramo breme: schultern, aufschultern
rame množina Schultern množina
ozke rame schmale Schultern
ki ima ozke rame schmalschultrig
povešene rame Hängeschultern
čez rame um die Schultern
potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
vzeti na svoje rame figurativno auf seine Schultern nehmen
zadeti na rame breme: schultern
šport stoja na ramah der Schulterstand
| ➞ → rame

ramification [ræmifikéišən] samostalnik
razvejenost, razrast, razraščanje

ramifications množina vejevje, veje, vejice, mladike, poganjki
the ramifications of an artery razcepljenost arterije
the ramifications of a plot razvejenost zarote