sŕž (-í) f knjiž.
1. nucleo, nocciolo; essenza; sodo:
priti v srž problema venire al sodo
2. bot. (stržen) midollo
Zadetki iskanja
- stanováti (-újem) imperf. abitare, stare, dimorare, vivere:
stanovati v skromnem stanovanju, v 2. nadstropju abitare in un modesto appartamento al 2o piano
stanovati pri starših abitare coi genitori - stante
A) agg. stoječ:
a sé stante poseben, ločen
seduta stante med sejo; ekst. takoj
B) prep. zaradi, spričo:
stante il cattivo tempo non vado al mare zaradi slabega vremena ne grem na morje
stante il fatto che ker - stàr (stára -o)
A) adj.
1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età
2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio
3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato
4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria
5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi
6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia
7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo
8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose
9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura
B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - staróst (-i) f
1. vecchiaia;
bolezni starosti gli acciacchi della vecchiaia
starost ne pride sama la vecchiaia non viene da sola
v starosti se je ukvarjal z zbirateljstvom da vecchio si diede al collezionismo
2. età; anni:
povprečna starost prebivalstva età media della popolazione
moški srednje starosti uomo di mezza età
za svojo starost je velik per i suoi anni è grande
v šolo je šel s šestimi leti starosti cominciò a frequentare la scuola all'età di sei anni
šalj. častitljiva starost (starost med štiridesetimi in devetdesetimi) età veneranda; gli anta - státi (stojím) imperf.
1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora
2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata
3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura
4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora
5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura
6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima
7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi - státi2 (stojim) estar en pie, mantenerse en pie; estar ; (o uri) estar parado ; (ne iti) estar (ali quedarse) parado ; (delo, promet) estar paralizado ; teh no funcionar
pokonci stati mantenerse derecho
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, vivir por cuenta propia
stati komu ob strani asistir a alg, ayudar a alg, secundar a alg
stati na strani koga estar de parte de alg
stal je ob oknu estaba asomado a la ventana
hiša še stoji la casa existe aún
hiša stoji že od leta 1800 la casa existe desde 1800
ura stoji el reloj está parado
stati v pozoru estar en actitud militar, estar cuadrado militarmente
spomenik stoji na trgu el monumento está en la plaza
stati na straži estar de centinela; hacer centinela
odkar stoji svet desde que existe el mundo, desde el mundo es mundo
ne moči stati (od utrujenosti) no poderse tener en pie
težkó stoji na nogah (pokonci) le cuesta estarse derecho
koliko postelj lahkó stoji tu? ¿cuántas camas caben aquí?
pridevnik stoji pred (za) samostalnikom el adjetivo precede (sigue) al sustantivo
z njim teorija stoji in pade la teoría depende en absoluto de él - stêklo (-a) n vetro:
obdelovati, pihati steklo lavorare, soffiare il vetro
posoda iz stekla recipiente di vetro, vetro
obrisati orošeno steklo asciugare il vetro appannato
umakni se, saj nisi iz stekla! togliti dalla luce, non sei trasparente!
palača je vsa v steklu, iz stekla il palazzo è tutto di vetro
češko steklo vetro di Boemia
jensko steklo cristallo, vetro di Jena
laboratorijsko steklo vetro da laboratorio
matirano steklo vetro smerigliato
navadno steklo vetro comune
okensko steklo vetro da, per finestre
optično steklo vetro ottico, vetri ottici
ornamentalno steklo vetri artistici
avt. vetrobransko steklo parabrezza
pleksi steklo plexiglas
plosko (ravno)
steklo vetro piano
svinčevo steklo vetro al piombo
rusko steklo (muskovit) muscovita
topno steklo vetro solubile
varnostno steklo vetro di sicurezza
votlo steklo vetro soffiato; vetro cavo
zeleno steklo vetro da bottiglia
žično steklo vetro armato, retinato - sténa (-e) f
1. parete; muro:
postaviti, sezidati steno alzare una parete
obesiti sliko na steno appendere il quadro alla parete
ometati steno intonacare la parete
pobeliti steno scialbare, pitturare la parete
čelna stena facciata
notranje, zunanje stene hiše i muri, le pareti interne, esterne della casa
predelna stena parete divisoria
španska stena paravento
stena iz desk tavolato
stena med oknoma trumeau
2. ekst. parete:
stene pohištva le pareti dei mobili
anat. trebušna stena parete addominale
3. alp. parete:
severna stena Triglava la parete nord del Triglav (Tricorno)
4. pren. (kar onemogoča sodelovanje) muro, silenzio:
stena nerazumevanja un muro d'incomprensione
stena predsodkov un muro di pregiudizi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tukaj imajo stene ušesa qui i muri parlano, anche i muri hanno orecchi
pren. pritisniti koga ob steno mettere qcn. con le spalle al muro
pren. govoriti gluhim stenam parlare al muro
pren. živeti med štirimi stenami vivere fra quattro muri
biti (kot) bob ob steno essere inutile
čeb. medcelična stena membrana cellulare
zool. rožena stena quarto (dello zoccolo)
bot. stena plodnice parete dell'ovario - stenografírati taquigrafiar; estenografiar
stenografirati po nareku taquigrafiar al dictado - stesso
A) agg.
1. isti:
è sempre la stessa storia vedno ista pesem
al tempo stesso, nello stesso tempo istočasno; ekst. hkrati
2. (v podkrepitev) sam, osebno:
la mostra è stata inaugurata dal presidente stesso predsednik osebno je odprl razstavo
3. še, prav:
oggi stesso še danes
4. celo, sam:
lo stesso modo con cui si comporta lo squalifica sam način, kako se obnaša, ga postavlja v slabo luč
B) pron.
1. isti, ista oseba
2. isto:
fa lo stesso isto je, vseeno je
essere sempre alle stesse biti vedno pri istem, pri starem
3. absol. pog.
lo stesso vseeno - stík (-a) m
1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato
2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto
3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito
4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro
5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento - stíl estilo m
v stilu (od) al estilo (de)
v velikem stilu en gran escala
časnikarski stil estilo periodístico
pisemski stil estilo epistolar
bočni (mešani, prosti, metuljček) stil plavanja estilo (de natación) a la marinera (mixto, libre, mariposa)
arabski (gotski, romanski, renesančni) stil estilo árabe (gótico, románico, renacimiento) - stískanje (-a) n pressatura, torchiatura, spremitura; schiacciamento, stringimento; stretta, ekst. lesina, spilorceria; fiz. compressione:
stiskanje rok stretta di mano
stiskanje grozdja pressatura, torchiatura dell'uva, ammostatura
stiskanje pri srcu stringimento al cuore
med. hemostatsko stiskanje compressione emostatica
fiz. stiskanje plinov compressione dei gas - stískati1 (-am) | stísniti (-em)
A) imperf., perf.
1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia
2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare
3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte
4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore
5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo
6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto
7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento
B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi
2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi
3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra) - stísnjen (-a -o) adj. stretto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kaj s stisnjenimi zobmi fare qcs. a denti stretti, controvoglia, obtorto collo
pren. stisnjen ob tla messo con le spalle al muro
jeklenka s stisnjenim plinom bombola di gas compresso - stópati1 (-am) | stópiti (-im) imperf., perf.
1. camminare; muovere i piedi; ekst. calpestare:
ne stopajte po gredicah non calpestare le aiole
2. andare, camminare, procedere, marciare:
stopati s hitrimi koraki camminare a passi rapidi
pren. stopati po poti napredka procedere, marciare sulla via del progresso
3. mostrarsi, comparire; bagnare:
pot mu je stopal na čelo il sudore gli bagnava la fronte
4. mostrarsi; (za izražanje začetka stanja) andare:
stopati v pokoj andare in pensione
stopati v zakon sposarsi
5. entrare, andare; aderire (a):
stopiti v vojaško službo entrare nell'esercito
stopati v partizane, k partizanom andare partigiano
6. pren. esordire, entrare:
s tem romanom pisatelj stopa v slovensko književnost con questo romanzo lo scrittore entra nella letteratura slovena
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. stopati na plan affermarsi
pren. stopati komu na pot ostacolare qcn., mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
kri mu je stopila v glavo arrossì
vino mu je stopalo v glavo il vino gli stava andando, gli dava alla testa
stopati v korak andare a passo d'uomo
pren. stopati v ospredje, v ozadje acquistare, perdere di importanza
pren. utrujenost mu je stopila v noge aveva i piedi di piombo (dalla fatica)
pren. stopiti z oblakov tornare con i piedi a terra
pren. stopiti komu na jezik chiudere il becco a qcn.
stopiti na mesto nekoga sostituire qcn.
pren. stopiti na Parnas salire sul Parnaso
pren. stopiti komu na prste sventare le macchinazioni di qcn.
pren. stopiti pred sodnika presentarsi in tribunale
stopiti pokonci (lasje) rizzarsi
stopati dol, gor discendere, smontare da; salire sopra, montare su
stopati naglo pren. pedalare
pren. stopiti na prestol salire al trono
stopiti čez bregove debordare, straripare
rel. stopiti iz reda sfratarsi, smonacarsi (monaci); deporre, lasciare il velo (suore)
stopiti v samostan prendere il velo, monacarsi
stopiti na stran nekoga schierarsi dalla parte di qcn.
nenadoma stopiti pred koga pararsi innanzi a qcn.
stopiti v sorodstveno zvezo imparentarsi
stopiti vstran tirarsi indietro, da parte - stópiti2 dar un paso; dar pasos; andar, caminar
stopiti iz salir de
stopiti na kaj pisar en (ali sobre) a/c
stopiti poleg ponerse (ali colocarse) junto a (ali al lado de)
stopiti pred ponerse (ali colocarse) delante de
stopiti za (izza) ponerse (ali colocarse) detrás de
stopiti čez bregove (o reki) desbordarse, salirse de madre
stopiti čez rob (o tekočini) rebosar, derramarse
stopiti na čelo ponerse al frente de (ali a la cabeza de)
stopiti h komu acercarse a alg
stopiti na dan manifestarse, hacerse patente, aparecer
stopiti na mesto kake osebe substituir (ali re(e)mplazar) a alg
napačno stopiti dar un paso en falso, (spotakniti se) dar un traspié
stopite bliže! ¡pase usted!; ¡acérquese (usted)!
stopiti komu pred oči presentarse ante alg
stopiti pod streho ponerse bajo techo
stopiti v stike z entrar en relaciones con
stopiti na stran kake osebe ponerse de parte de alg, tomar partido por alg
stopiti v veljavo entrar en vigor (A en vigencia) (s 1. majem a partir del 1o de mayo) - stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f
od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
jakostna stopnja grado de intensidad
stopnja nasičenosti grado de saturación
najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
osnovna stopnja primer grado
razvojna stopnja grado de desarrollo
srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
upornostna stopnja grado de resistencia
stopnja vlažnosti grado de humedad
enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg