Franja

pobôsti pobodem, pobodi -ite, pobodel i -bodel -bodla i pobol -bola
1. pobosti, redom, jedno po jedno labosti: pobosti kopja v zemljo
2. vol ga je pobodel
vo ga je rogovima pobio, oborio; vola sta se pobodla
dva su se vola pobola; pust me je pobodel
karneval me je užasna udesio

pobrúsiti (-im) perf. affilare un po', dare il filo a

počebljáti (-ám) perf. ➞ čebljati discorrere un po', brevemente; scambiare due parole, fare due chiacchiere

početvòrkē, početvorònožē, početvoronòškē prisl. po vseh štirih: dopuzao se početvorke do kreveta; dječak se početvorke vere uz strmo brdo

pòćudan -dna -o všečen, po volji: ovakav predlog mi nije poćudan tak predlog mi ni všeč, po volji

pòddesétnik m po poddesetnik, poddesetar, razvodnik

pòdesiti -īm
I. umeriti, uravnati, prilagoditi: podesiti svoje potrebe prema prilikama; podesiti svoj život prema zakonima
II. podesiti se
1. uravnati se: vrijeme se podesilo
2. naključiti se: podesilo se nekako da je Aleksin Stanko parnjak Ivanovom Lazaru
3. po naključju priti pod roko: dobro, te mu se u taj par podesilo pod rukom nekoliko stručaka invanjskog cveća, pa ih pruži Ruži

podgurkívati -gùrkujēm po malem suvati: za sve vrijeme utakmice podgurkivao ga je; daci se podgurkivali, rugajući mu se kako velevažno goni magarca

podné pril. dijal. po danu: ponoči vidi kot podne

podnévi pril. po danu: pridi jutri podnevi

pòdūšje s
1. zadušnica, opravilo za pokoj duše
2. dar cerkvi za pokoj duše
3. pogrebščina, pojedina po pogrebu

poenālis -e (poena)

1. kaznovalen, kaznovalski, kazenski: opera, aquae Plin., Hyrcania poenalis sibi Iust., incendium Min., actio, causa, conditio, stipulatio Icti., homo Cod. I. kriminalec, ex lege poenali aquā et igni interdici G., gladius Amm. rabljev meč, cadere ali ferire ferro poenali Amm.

2. težaven, mučen, neprijeten, nadležen: Aug. — Adv. poenāliter

1. po kazni, kazensko: Eccl., reus, unde non poterat opinari, delatus raptusque in iudicium poenaliter interibat Amm.

2. kaznivo, kazni vredno: poenaliter peccare Aug.

Poenus 3 (prim. Phoenix) feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: Stat., navita H., leones V. afriški; komp.: est nullus me hodie Poenus Poenior Pl. nihče ni bolj vešč punščine, nihče ni večji strokovnjak za punščino; subst. Poenus -ī, m Púnec, Kartažàn, Kartažán, Kartáginec: Poenus plane est Pl. ves (skozi in skozi) je Punec; occ. = Hannibal: Ci., L.; kolekt.: Poenus advena L. punski prišleki (prišleci, priseljenci), Poenus uterque H. Punci tostran in onstran Herkulovih stebrov, hispan(ij)ski in afriški Punci; pl. Poenī -ōrum (Poenûm: Sil.), m Púnci, Kartažáni, Kartáginci, ki so izhajali iz Feničanov; bili so razvpiti kot verolomen narod: Poeni foedifragi Ci., primi Poenorum V. — Od tod adj.

1. Poenicus 3 (Ca., Varr., Sil.), mlajše Pūnicus 3 feničánski, feníški, púnski, kartažánski, kartáginski: bellum, litterae Ci., regna V., lingua Varr., Plin., fides S. punska zvestoba; iron. = nezvestoba; prim. Punica ars, fraus, perfidia, astus, versutiae L. Ker so Punci menda iznašli tudi škrlat, pomeni Pūnicus 3 pesn. meton. tudi škrlaten, bagren(ordeč), škrlatnordeč: sagum H., tunicae Val. Max., rostra columbarum Pr., mālum Varr. idr. granatno jabolko, granatnica = subst. Pūnicum -ī, n: O., Plin., grana Plin. pečke (peške) granatnega jabolka, arbos Col. poet. bot. granatovec (Punica granatum Linn.). — Adv. Pūnicē (Poenicē) (po) púnsko, kartažánsko, kartáginsko: Adibo [ad] hosce atque appellabo Punice Pl., si respondebunt, Punice pergam loqui Pl., quid ais tu? ecquid commeministi Punice? Pl., vin appellem hunc Punice? Pl., saluta hunc rusus Punice verbis meis Pl., video enim, qui de agri cultura scripserunt et Poenice et Graece et Latine, latius vagatos, quam oportuerit Varr., loquitur nunquam nisi Punice et si quid adhuc a matre graecissat Ap.

2. Pūniceus (Poeniceus) 3 in Pūnicius (Poenicius) 3
a) púnski, kartažánski, kartáginski: religio L., dux O.
b) meton. škrlaten, bagren(ordeč): taenia V., cruor O., panis purpureus (temnordeč), Poeniceus (svetlordeč) Pl., pomum O. granatno jabolko.

3. Pūnicānus 3 po púnski (kartažánski, kartáginski) šegi (po púnsko, kartažánsko, kartáginsko) narejen (izdelan): fenestra Varr., lectuli Ci.

pòfārbanac -ānca m, pofarbánac -nca m pog. povzpetnik, kdor se je samo po obleki pogospodil

poggiare² v. intr. (pres. pōggio)

1. navt. obrniti ladjo po vetru; pluti stran od nevihte

2. zateči se v pristanišče (pred nevihto)

3. skreniti v stran:
poggiare a destra, a sinistra skreniti v desno, v levo

pogòrjelina ž (ijek.), pogòrelina ž (ek.) pogorišče, kar je pogorelcu ostalo po požaru, na pogorišču

pogúzniti se -em se ekspr. kliznuti, spustiti se po zadnjici

pȍhodanin m, nav. mn., pȍhodāni etn. obiskovalci, sorodniki, ki kmalu po poroki obiščejo nevesto in ji prineso darove

poimèncē, poimènicē prisl. poimensko, po imenu: za njim su se poveli i drugi pjevači, poimence učitelji

poimenováti -újem poimenovati, nazvati, nazivati po imenu: samostalniki poimenujejo osebe, reči, pojme; poimenovati otroka po očetu