Franja

sistēma m (pl. -mi)

1. astr. sistem:
sistema solare sončni sistem

2. anat., bot. sistem, sestav, aparat:
sistema nervoso živčni sistem, živčevje
sistema respiratorio dihalni sistem, dihala
sistema fogliare listje

3. tehn. sistem, sestav (strojev, naprav):
sistema di pulegge sistem jermenic
sistema di ingranaggi sistem zobatih koles

4. geol., geogr. sistem:
sistema cretacico kredni sistem
sistema fluviale, idrografico vodovje
sistema montuoso, orografico gorovje

5. ekon. sistem:
sistema bancario bančni sistem
sistema monetario denarni sistem

6.
sistema di misura merski sistem
sistema metrico decimale decimalni merski sistem
sistema CGS fiz. CGS sistem

7. inform. sistem:
sistema operativo operacijski sistem
analisi dei sistemi sistemska analiza
sistema per l'elaborazione dei dati sistem za obdelavo podatkov
sistema a schede perforate per l'elaborazione dei dati sistem obdelave podatkov na luknjane kartice

8. kem.
sistema periodico degli elementi periodični sistem elementov

9. polit.
sistema costituzionale ustavni sistem
sistema elettorale volilni sistem
contestare il sistema ekst. zavračati sistem, oporekati sistemu

10. pren. red, način, pravilo, navada:
sistema di vita življenjske navade
avere il sistema di fare qcs. imeti navado kaj narediti
questo non è il sistema di lavorare tako se ne dela

sìt (síta -o)

A) adj.

1. sazio, pieno; knjiž. satollo:
sit kot boben pieno come un tamburo

2. pren. sazio, stufo, stucco, stanco:
sit šole, zime stufo della scuola, dell'inverno
biti sit česa, koga do grla, čez glavo averne fin sopra i capelli, le tasche piene di qcn., di qcs.

3. pren. (gost, bujen) folto; (poln, močen) pieno, forte (voce)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
biti (belega) kruha sit il peggior male del ricco è la sazietà
biti večkrat lačen kot sit vivere nell'indigenza, stentatamente
PREGOVORI:
sita vrana lačni ne verjame pancia vuota non sente ragioni; la fame caccia il lupo dal bosco

B) síti (-a -o) m, f, n
najesti se do sitega mangiare a crepapelle, a crepapancia
PREGOVORI:
siti lačnemu ne verjame pancia piena non crede al digiuno

sitiō -īre -īvī (-iī) (—) (sitis)

I. intr.

1. žejen biti, žejati koga: ego esurio et sitio Pl., in medio sitis flumine potans Lucr., ne homines sitirent Suet.; brezos.: quia esuritur, quia sititur Aug.; preg.: mediis sitiemus in undis O. = kljub velikemu bogastvu bomo stradali; pren.: quo affluentius haurit voluptates, eo ardentius sitit Ci.; tako tudi z gen.: fallacis undae sitit Ap., verae beatitudinis … esurit et sitit Ap.

2. metaf.
a) (o neživih subj.) suh biti, pogrešati mokroto (tekočino, močo), potrebovati mokroto (tekočino, močo), od žeje koprneti, biti usahel (presahel, presahnjen), usihati, od suše zevati: Col., Plin., Q. idr., est eorum (sc. rusticorum) „gemmare vites, sitire agros“ Ci., tosta sitit tellus O., vitio moriens sitit aëris herba V., medios cum sol accenderit aestus, cum sitiunt herbae V., ipsi fontes iam sitiunt Ci. ep.
b) pren. žejen biti česa, žejati koga po čem = željen (željan) biti česa, želeti kaj, koprneti, hrepeneti po čem; skoraj v vseh primerih le kot adj. pt. pr., gl. spodaj sitiēns -entis. —

II. trans.

1. žejen biti česa, žejati koga po čem: auriferum Tagum sitiam Mart.; v pass.: quo plus sunt potae, plus situntur aquae O. čim več vode so spili, tem bolj so žejni, sed quo modo sititur destilans (sc. humor) Plin.

2. pren. žejen biti česa = željen (željan) biti, strastno želeti, poželeti kaj, hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem: sanguinem nostrum sitiebat Ci., sitire sanguinem Sen. tr., Iust., cruorem Poeta ap. Suet., sitit hasta cruores Stat., nec sitio honores Ci. ep., populus libertatem sitiens Ci., ultionem sitienti Val. Max. — Od tod adj. pt. pr. sitiēns -entis

1. žejen: Varr., sic redii, ut … ad portam Caelimontanam sitiens pervenerim Ci., sitientes hausimus ore O., Tantalus sitiens H., satis sitienter haurire salutares illas aquas Ap. piti s hlepečo žejo, hlastno piti.

2.
a) (o neživih subj.) suh, pogrešajoč vodo (mokroto, močo): sitiens hortus O., canicula sitiens S., O. vroča, žgoča, colonia Plin. iun. brez vode, luna Ca., Plin. suha = jasna, loci sitientes, loca sitientia (naspr. humida) Plin. = subst. sitientia -ium, n (sc. loca) suhi (sušnati, sušni) kraji, suhe (sušnate, suhe) dežele (pokrajine, regije): sitientia Africae Plin.; sitientes Afri, Indi (meton. = sitiens Africa, India) V. od žeje hirajoča (od suše zevajoča, po vodi hlepeča, vode potrebna) Afrika, Indija.
b) pren. željen (željan) česa, močno želeč, strašno poželevajoč kaj, poželjiv, hlepeč, koprneč po čem: eo gravius avidiusque sitiens Ci., avidus sitiensque redibis O., fac venias ad sitientes aures Ci. ep., Ci. k ušesom, koprnečim po novicah, de maiore domo, modice sitiente lagena, lenia loturo sibi Surrentina rogabit Pers., sitientia regna Ditis Petr. ljudi željno, sitienter aliquid expetere Ci. željno, poželjivo, hlepeče, sitienter hauriebam Ap., hauriendis voluptatibus sitienter incumbere Lact.; z gen.: sitiens virtutis Ci., famae Sil., pecuniae Gell., sermonis Cl.

situs² -ūs, m (sinere)

1. lega, položaj, starejše položje, leža, nastavek: urbis Ci., C., L., Messana, quae situ, moenibus, portuque ornata sit Ci., situs loci Ci., locorum Cu., Africae S., castrorum C., agri H., montis Cu., naturae Cu. naravna lega, Aquilonis (proti severu) Plin., membrorum Ci.; pl.: sitūs locorum Ci. ep. lega (posameznih) krajev, terrarum Ci., H. lega dežel, castrorum, oppidorum C. lega taborov (ostrogov), mest, urbium Sen. rh. lega mest; tako tudi sitūs partium Ci., foliorum V.; sitūs gentium T. krajevne razmere.

2. kot fil. t.t. kategorija (razpol) κεῖσϑαι: Aug., quid loci, quid temporis, quid situs, quid habitus, quid facere, quid pati M.

3. meton.
a) stavba, zgradba, poslopje: monumentum … regali situ pyramidum altius H.
b) stran sveta, kraj, pokrajina, področje, območje: meridianus Plin., (sc. pantherae) repleturae illos situs Plin.
c) „naravna lastnost (značilnost, posebnost, karakteristika, tipika)“, „naravno svojstvo“ = opis kake pokrajine, dežele (= descriptio): cuius originem in Africae situ digessimus Amm.

situs³ -ūs, m (sinere)

1. dolgo ležanje, počivanje, nè(upo)rába: situ durescere campum V., gladius situ robiginat Ap. če se ne uporablja, če ni v (upo)rabi.

2. meton.
a) pomanjkanje vzdrževanja (nege, gojenja), pomanjkljivo (slabo) vzdrževanje (oskrbovanje), zanemarjanje, puščanje vnemar: loca senta situ V., cessat iners rigido terra relicta situ O., pigro situ perit forma O.
b) zaradi dolgega ležanja nastala nesnaga, umazanija, plesen, plesnoba, rja, trhloba, trohloba, trohnoba, trhlovina, preperelost ipd.: Sen. ph., Cl. idr., situs araneosus Cat., canescunt turpi tecta relicta situ O., immundus situs O., immundo pallida mitra situ Pr., vestis condita situ Col., militis in tenebris occupat arma situs Tib., detergere situm ferro Sil., deterso situ Plin. iun., arma squalere situ ac robigine Q., prata situ vetustatis obducta Col., crocum, quod redolet situm Plin., ferrum situ carpitur Sen. rh.; o telesni umazaniji: situs oris Poeta ap. Ci., situ nidoris barba infuscat pectus Ci., foeda situ macies Lucan.; occ. grda (nečedna) starostna guba: demptos Aesonis esse situs O.

3. metaf. oz. pren.
a) duševno trohnenje, preperevanje, venenje, rjavenje, razkrajanje, duševna (u)velost, nedelavnost, nedejavnost, trohnoba, zarjavelost, duševni razkroj: senectus victa situ O. oslabela, oslabljena, topa, en ego victa situ V., mens velut in opaco situm ducit Q. se tako rekoč zaleži, tako rekoč preperi, situ secreti consumi Q. v samoti (za)rjaveti, marcescere otio situque civitatem L., ne pereant turpi pectora nostra situ O., depellere situm curis Stat.
b) pozabljenost, pozaba, pozábljenje (pozabljênje): quae (sc. vocabula) priscis memorata Catonibus nunc situs informis premit H., in aeterno iacere situ Pr., quantum apud Ennium et Accium verborum situs occupaverit Sen. ph., nec umquam passure situm Stat., sepultae ac situ obsitae iustitia, aequitas, industria, civitati redditae Vell., passus est leges situ atque senio emori Gell.

Opomba: Pri Plin. (7, 153) najdemo v Detlefsenovi izdaji nom. situus.

sī-ve (sī z enklitičnim ne, stlat. sei-ve, od tod pred soglasniki seu) conj.

I.

1. ali če; klas. le za pogojnimi stavki: Ter., Val. Fl. idr., si media nox est sivest prima vespera Pl., si omnes atomi declinabunt … sive aliae declinabunt Ci., si arborum trunci sive naves essent missae C., si nocte sive luce, si servus sive liber faxit Formula ap. L.; pesn. tudi za okrajšanimi pogojnimi stavki ali drugimi stavki, v katerih je pogoj prikrit: nos convivia … cantamus vacui (= si vacui sumus) sive quid urimur H., qui (= si qui) pedum cursu valet … seu crudo fidit pugnam committere caestu V.

2. ali (zaznamujoč nebistveno, nepomembno razliko): Corn., Q., Plin., Gell., Dig., Cod. I. idr., agros, qui regis Phillipi sive Persae fuerunt Ci., flagitia Democriti sive etiam Leucippi Ci. ep., urbem matri seu novercae relinquit L., Parthus sive Cydon V., prora cubile mihi seu mihi puppis erit Pr., proelio sive naufragio Iust.; popravljajoč = ali mar, marveč, oziroma: eiecto sive emisso Catilinā Ci.; veznik še okrepljen s potius: nuntios seu potius Pegasos Ci., discessu sive potius turpissimā fugā Ci. ep., hoc tempore data est Eumeni Cappadocia sive potius dicta N. —

II. veznik podvojen sive … sive, seu … seu

1. disjunktivno (brez vpliva na naklon) če (ali) … ali če, bodisi da … bodisi da, naj … ali naj, najsi … najsi; pri posameznih pojmih ali … ali: sive tu medicum adhibueris sive non adhibueris Ci., haec (sc. memoria) vero sive a meo sensu post mortem afutura est sive … ad aliquam animi mei partem pertinebit Ci., facilem esse rem, seu maneant seu proficiscantur C., seu quid perfectum non erat seu quid desiderari videbatur C., sive ad tuendam eam (sc. Ambraciam) venirent Aetoli … sive detrectarent certamen L., seu stabit iners seu profluet humor V., sive ad filios pervenisset … sive intercepta esset Cu., seu recte seu pervorse facta sunt Pl., homines nobiles seu recte perperam facere coeperunt Ci., sive casu sive consilio deorum immortalium … ea (sc. pars civitatis Helvetiae) princeps poenas persolvit C., sive praesentiam eius timens sive ira commotus S.; sive (seu) uporabljen večkrat: sive ancillam sive servum sive uxorem sive adulterum seu patrem sive avum videbo Pl., sive deus aliquis sive natura ademerat sive loci situs Ci., sive sacer sive profanus sive privatus esset sive publicus locus N.; sive … sive … sive … sive se nadaljuje z večkratnim si (nam. sive): sive tu vatem sive tu omen audieris sive immolaris sive avem adspexeris; si Chaldaeum, si haruspicem videris; si fulserit, si tonuerit, si … Ci.; tudi izmenjevaje se sive … seu V., O. ali seu … sive L., V., O., Sen. tr., Q.; tako tudi seu quod … sive eo, quod C. in sive (quia) … seu quia L.; pri pesnikih in poklas. piscih celo anakolutne zveze: seu … aut V., vel … seu Pers., sive … vel Veg., sive … sive … vel Fl., sive … an, sive … seu … an: sive fatali vecordia an … ratus T., sive nullam opem providebat … seu taedio ambiquae spei an amore coniugis et liberorum T.; pesn. in neklas. brez sive (seu) v prvem členu: me (sc. vivum) seu corpus spoliatum lumine mavis, redde meis V., tollere seu ponere volt freta H., iuxta periculoso, ficta seu vera promeret T.

2. (redko) vprašalno ali … ali, li … ali: sive eum (sc. hostem) ex paludibus silvisque elicere sive obsidione premere posset C., dubii, seu vivere credant sive extrema pati V.; tako tudi: erravitne viā seu lassa resedit, incertum V.

Opomba: V klas. prozi stoji seu skoraj vedno pred soglasniki.

size¹ [sáiz] samostalnik
velikost, veličina, debelina, dolžina; dimenzija, format, obseg; postava; kaliber, mera številka (obutve, obleke, rokavic itd.)
figurativno veličina, format, pomembnost, važnost
pogovorno dejstvo, resničnost
zastarelo določena mera, količina, porcija, obrok
tehnično priprava (sito) za sortiranje (zlasti žlahtnih kamnov in biserov)

all of a size (vsi) iste velikosti
of all sizes (v) vseh velikostih (številkah)
a size too small (za) številko premajhen
full size polna, naravna velikost
standard size standardna, normalna velikost
twice the size of dvakrat večji kot
two sizes too big dve številki prevelik
they are of a size enako sta velika
that's about the size of it figurativno, pogovorno (natančno) tako je
she takes size 7 in gloves ona ima rokavice številka 7

skopuh samostalnik
lahko izraža negativen odnos, pogosto v leposlovju (o pretirani varčnosti) ▸ fösvény, fukar, zsugori
Tako bo stari skopuh končno pripravljen odšteti dvajset tisočakov. ▸ Így a vén fösvény végre készen áll majd húszezret kifizetni.
Ded, ki je slovel kot skopuh, je ugrabiteljem sporočil, da denarja ne bo dal. ▸ kontrastivno zanimivo A nagypapa, aki zsugoriságáról volt híres, azt üzente az emberrablóknak, hogy nem fizet.

skôraj adv. quasi, quasi quasi, per poco; appena, a malapena, pressoché, pressappoco:
mesto ima skoraj milijon prebivalcev la città conta quasi un milione di abitanti
skoraj bi padel per poco non cadevo, fui sul punto di cadere
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo parla tanto piano che lo si sente appena, a malapena
sta skoraj istih let hanno pressappoco la stessa età
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel (izraža zadržano pritrjevanje) è il momento di staccare! Quasi quasi lo direi anch'io
dokument je pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski si tratta di un documento importantissimo, potremmo (quasi) dire storico
bodo preuredili vse nadstropje? Skoraj ne verjamem ristruttureranno il piano intero? Non credo (proprio)
PREGOVORI:
skoraj še nikoli ni zajca ujel per un punto Martin perse la cappa

skózi

A) adv.

1. attraverso, per di qui, per di là, per di lì; oltre; ○:
rezina je bila tako tanka, da se je skozi videlo la fetta era così sottile che vi si vedeva oltre
pog. pustiti koga skozi lasciar passare qcn.; (tudi žarg., šol.)
vlak je šel skozi predor il treno imboccò la galleria

2. pog. (nenehno) continuamente, ininterrottamente, sempre:
pri bolnih je bedel skozi do jutra vegliò al capezzale dei malati ininterrottamente fino all'alba

3. pog. iti, priti skozi riuscire a farcela;
s tem denarjem ne pridemo skozi con questi pochi soldi non ce la faremo
prošnja je končno prišla skozi la domanda è stata finalmente accolta
šol. žarg. iti skozi snov ripassare la materia

4. pog. dati skozi (pretrpeti, prestati) sopportare, soffrire:
med vojno so veliko dali skozi durante la guerra dovettero sopportare tanti inconvenienti

B) skózi prep.

1. (za izražanje premikanja z ene strani na drugo) per, attraverso, in:
izvrtati predor skozi steno scavare una galleria nella roccia
oditi skozi zadnja vrata passare per la porta di dietro
prebiti se skozi težave superare le difficoltà
peljati se v Zagreb skozi Zidani most andare a Zagabria via Zidani most

2. (za izražanje časa) durante, per,○:
skozi poletje živi ob morju, pozimi doma durante l'estate sta al mare, d'inverno a casa
varčevati skozi ves mesec risparmiare (per) tutto il mese

3. (za izražanje načina, sredstva, posrednika) attraverso, con, mediante:
ocenjevati kaj skozi prizmo današnjega okusa valutare qcs. attraverso il prisma dei gusti odierni
življenje gledati skozi rožnata očala vedere tutto roseo

4. iti skozi:
kdor hoče uspeti, mora skozi šolo truda in znoja chi vuole il successo deve sperimentare fatica e sudore
predlog mora iti še skozi vrsto organov la proposta deve passare per una serie di organi
prebiti se skozi knjigo finire, studiare il libro
avt. peljati skozi rdečo luč passare col rosso
pren. lačen je bil, da se je skozenj videlo aveva una fame da lupo

skrégan (-a -o) adj. che ha litigato, che è contrario (a):
z dekletom sta skregana ha litigato con la ragazza
tako sklepanje je skregano s pametjo un ragionamento che fa a pugni con la logica
pog. skregan je z matematiko la matematica non gli va
pog. skregan je s šolo non sopporta la scuola

skrpucalo samostalnik
izraža negativen odnos (slab izdelek) ▸ tákolmány, silány darabNe vem, kako je lahko tako dober režiser iz tako dobre zgodbe naredil tako skrpucalo. ▸ Nem tudom, hogy egy ilyen jó rendező hogyan tudott egy ilyen jó történetből ennyire silány darabot készíteni.
Sporazum, ki ga imamo pred seboj, je pravzaprav eno veliko skrpucalo. ▸ Az előttünk fekvő megállapodás valójában egy nagy tákolmány.
Slovnično skrpucalo in nerodno napisano besedilo je v vsakem primeru težko tekoče brati, včasih celo razumeti. ▸ Mindenesetre a nyelvtanilag kusza és esetlenül megírt szöveget nehéz folyékonyan olvasni, sőt néha még érteni is.

skuha|ti (-m) kuhati

1. kochen, [fertigkochen] fertig kochen (na mehko weich kochen, napol vorkochen, do mehkega butterweich kochen)

2.
figurativno kaj/kakšno skuhati (etwas) aushecken, ausbrüten

3.
figurativno skuhati se es vor Hitze kaum aushalten können
|
figurativno nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha es wird nicht so heiß gegessen, wie es gekocht wird
pojesti, kar si je kdo skuhal die Suppe auslöffeln

sladkosned samostalnik
1. (kdor ima rad sladko) ▸ édesszájúSem velik sladkosned, tako da se sladicam težko uprem. ▸ Nagy édesszájú vagyok, így nehezen tudok ellenállni a desszerteknek.
Tomaž je velik sladkosned in rad eksperimentira s pripravo slaščic, sploh čokoladnih. ▸ Tomaž nagy édesszájú, és szeret kísérletezni, főleg csokoládés desszertek készítésével.

2. (entuziast; navdušenec) ▸ ínyencFilmski sladkosnedi bodo med 11. in 24. novembrom lahko potešili svojo strast v Cankarjevem domu. ▸ November 11. és 24. között a filmínyencek a Cankar Művelődési Központban hódolhatnak szenvedélyüknek.

sleep^*2 [sli:p] neprehodni glagol
spati; prespati noč (at pri, in v)
figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
prehodni glagol
prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
to sleep over one's work (za)spati pri delu
to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)

slíkati pintar ; (opisovati) pintar, describir

slikati koga hacer el retrato de alg
slikati v olju, s pasteli pintar al óleo, al pastel
slikati po naravi pintar del natural
dati se slikati (v olju) hacerse retratar (al óleo)
slikati vraga na steno, klicati vraga (fig) llamar la desgracia
vrag ni tako črn, kot ga slikajo no es tan feo el diablo como le pintan

slina samostalnik
(telesna tekočina) ▸ nyálStrupena slina stenic lahko poškoduje rastlinsko tkivo, ki se tako ne razvija normalno. ▸ A poloskák mérgező nyála károsíthatja a növényi szöveteket, amelyek így nem fejlődnek normálisan.V ustih se ji je nabirala slina in kar naprej jo je morala požirati. ▸ A nyál felgyülemlett a szájában, és folyamatosan nyelnie kellett.
Ker se mačke same čistijo, imajo na dlaki veliko posušene sline. ▸ Mivel a macskák mosakodnak, sok megszáradt nyál marad a bundájukon.
Steklina se prenaša s slino psov in drugih okuženih živali. ▸ A veszettség a kutyák és más állatok nyálával terjed.
Povezane iztočnice: polžja slina, umetna slina

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slíšati (-im) imperf.

1. udire, sentire:
govori glasneje, da bomo slišali parla più forte perché ti si possa sentire
naredil se je, kot da ni slišal fece finta di non aver sentito
na levo uho ne sliši non sente dall'orecchio sinistro
iron. lepe stvari sem slišal o tebi ne ho sentite di belle sul tuo conto

2. (v medmetni rabi izraža opozorilo, omiljen ukaz, podkrepitev tditve, prošnjo za razumevanje):
slišite, letalo! sentite: un aereo!
slišiš, kaj ti pravim? hai sentito quel che ti ho detto?
vse je v redu, slišite, lepo je bilo tutt'è a posto, davvero, è stato bello
a slišite, gospod, tako ne gre senta, signore: così non va
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne hoteti slišati o čem non voler saperne di qcs.
pren. ne moči niti slišati o kom non sopportare qcn.
pren. koga sploh ne slišati več non ubbidire qcn.
pren. videti travo rasti in slišati planke žvižgati avere le traveggole

slovésen solemn

slovésna izjava solemn declaration
ob tako slovésni priložnosti on such a solemn occasion
slovésna razdelitev nagrad prize-giving
slovésna velika maša religija solemn high mass
napraviti kaj slovésno to solemnize something