Franja

spoznáti reconnaître, connaître ; (uvideti) se rendre compte de quelque chose, s'apercevoir de quelque chose, prendre conscience de

spoznati koga za krivega (pravno) reconnaître quelqu'un coupable
spoznati se s kom faire la connaissance de quelqu'un, faire (ali lier) connaissance avec quelqu'un
veseli me, da sem vas spoznal (je suis) enchanté d'avoir fait votre connaissance
dati se spoznati se faire reconnaître, dévoiler son identité
ne dati se spoznati (tudi) garder l'incognito

spreglédati (ne opaziti) to overlook; (odpustiti, oprostiti) to forgive, to condone, to pass over, to ignore, to take no notice (of); (prezreti) to overlook, (besedo) to omit, to overlook

spreglédati komu napako to excuse someone's mistake
spreglédati koga pogovorno to see through someone's (little) game, (žargon) to get someone's number
spregledal sem njegovo hinavščino I saw through his hypocrisy
spreglédati (spoznati) prevaro to sense deceit (ali a trick)
spregledal je (figurativno, oči so se mu odprle) the scales fell from his eyes, he opened his eyes

spreglédati ouvrir les yeux, commencer à voir clair

spregledati komu kaj (prizanesti, odpustiti) passer quelque chose à quelqu'un, fermer l'œil sur quelque chose, avoir de l'indulgence pour quelqu'un, pardonner quelque chose à quelqu'un
spregledati kaj ne pas voir, ne pas remarquer, laisser échapper, (pri branju) sauter, omettre, passer (en lisant)
spregledati koga découvrir les manigances (ali les menées) de quelqu'un, voir clair dans le jeu de quelqu'un
spregledal je ses yeux se sont dessillés, les écailles lui sont tombées des yeux
to sem spregledal cela m'a échappé

spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.

1. aprire gli occhi; vedere

2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
spregledati špekulanta smascherare lo speculatore

3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
spregledati rdečo luč passare col rosso
med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori

4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)

5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto

6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito

spremeníti to change; to alter; to modify; to convert; to vary

to na stvari nič ne spremeni it doesn't make any difference to things, it does not alter the facts
spremeníti barvo to change colour
spremeníti svoje vedenje to change one's behaviour, (figurativno) one's approach
prepisal sem to, ne da bi spremenil eno samo vrsto I copied it without altering a single line
spremeníti se to change, to alter, to undergo a change
spremeníti se na boljše (slabše) to change (ali to alter) for the better (for the worse)
se ne da nič spremeníti (pomagati) it can't be helped
s tem se položaj spremeni that changes the case
časi so se zelo spremenili times have (ali are) greatly changed
vreme se je nenadoma spremenilo a sudden change of weather has taken place
spremeníti zakon to revise an act

sprevídeti (-im) | sprevidévati (-am) perf., imperf. capire, intendere, rendersi conto, accorgersi:
sprevidel sem, da sem se zmotil mi accorsi, capii di aver sbagliato

sprevídeti ver; notar; darse cuenta de a/c

sprevideti zmoto reconocer un error
sprevideti koga descubrir las intenciones de alg, adivinar los planes de alg, fam ver el juego de alg
sprevidel sem te fam a ti te he calado yo

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)

srcé heart; figurativno (jedro) pith, core, marrow

od srca from one's heart
brez srca heartless, cruel, hardhearted, unfeeling
v srcu at heart
na dnu mojega srca in my heart of hearts
z grenkobo v srcu with bitterness in one's heart
s težkim (lahkim) srcem (figurativno) with a heavy (light) heart
iz vsega srca with all my heart and soul
dobrega srca kindhearted
drag mojemu srcu dear to my heart
bolan na srcu (figurativno) heartsick
srcé trgajoč heartbreaking, heartrending
srcé Jezusovo religija Sacred Heart
rdeče srcé (lesna bolezen) false heartwood
napaka na srcu heart disease
razširjenje srca dilatation of the heart
sredstvo za krepitev srca cordial, heart stimulant, ZDA cardiac
zlato srcé (figurativno) a generous (ali a kind) heart
bítje srcá heartbeat
trdega srca hardhearted
bolan na srcu ill with a heart condition
srcé bije, močno tolče the heart pulsates, throbs
srcé me boli I am heartsick (ali heartsore), I am sick at heart, my heart aches, it grieves my heart
srcé mi močno bíje my heart is pounding (ali is thumping)
lahkó mi je pri srcu I am light at heart
biti bolan na srcu to be heartsick
to mi je na srcu this is close to my heart
to mi ni pri srcu (figurativno) it does not appeal to me
imeti nekaj na srcu (figurativno) to have something on one's mind
nimam srca, da bi to napravil I haven't got the heart to do it
ne jemlji si tega preveč k srcu! don't take it too hard!, don't worry about it!
to gre človeku do srca (figurativno)
to človeku trga srcé this is heartrending
srcé mi krvavi (mi je krvavelo) my heart is bleeding (bled)
kar ima na srcu, ima na jeziku he wears his heart on his sleeve
srcé mi ne da, da bi to storil I do it with a bad grace, I cannot bring myself to do it
to mi je zelo pri srcu I have set my heart upon it
odvaliti komu kamen od srca (figurativno) to take a load off someone's mind
kamen se mi je odvalil od srca I feel a weight off my mind, a weight has been lifted from my mind
on osvaja ženska srca he is a ladykiller
omehčati najtrše srcé to touch the stoniest of hearts
srcé mi je padlo v hlače (figurativno) my heart sank into my shoes, I got cold feet, my heart failed me
položiti komu kaj na srcé to lay something to someone's heart
pomilujem vas iz dna srca I pity you from the bottom of my heart
olajšati si srcé to unbosom oneself
srcé bi mi póčilo I would die of a broken heart
srcé mi poskakuje od veselja ob tem it makes my heart thrill
to prija mojemu srcu it does my heart good
pridobiti si srca vseh to win the hearts of all
k srcu mu je prirasla (figurativno) he became very fond of her
razveseliti komu srcé to warm the cockles of someone's heart
od srca se smejati to laugh heartily
kolikor ti (le) srcé poželi! to your heart's content!
srcé se mi stiska I feel pangs (anguish)
iti komu k srcu to go to someone's heart, to make someone's heart thrill
srcé se mi trga it breaks my heart, I find it heartrending
človeku se srcé trga (ob tem) it's heartbreaking (ali heartrending)
vzeti si kaj k srcu to take something to heart
preveč si je to vzel k srcu he took it too much to heart
zelo sem si k srcu vzel njegovo smrt I was deeply affected by his death, I found his death a terrible blow
to mi teži srcé it presses (ali weighs heavily) upon my mind
strl ji je srcé (figurativno) he broke her heart
srcé mu je poskočilo (figurativno) his heart leapt
srcé me je zabolelo I was heartstricken
od vsega srca želeti kaj to set one's heart on something

srcé (-á) n

1. anat. cuore:
srce bije, utripa il cuore batte, palpita
imeti zdravo srce avere un cuore sano
zbadati pri srcu sentire punture al cuore
bolezni srca in ožilja malattie cardiovascolari
(v osmrtnicah) prenehalo je biti srce naše mame in babice ha cessato di battere il cuore della nostra cara mamma e nonna
nositi otroka pod srcem essere incinta
pritisniti koga na srce stringere qcn. al cuore
pren. (srce kot središče čustvovanja) srce ne uboga razuma il cuore non sente ragioni
poslušati glas srca ascoltare la voce del cuore
srce igra od veselja il cuore è pieno di gioia, gioisce
od groze se ji je krčilo srce inorridiva di raccapriccio

2. pren. (v adv. rabi izraža intenzivnost čustva)
iz srca se nasmejati ridere di cuore
od srca privoščiti augurare di (tutto) cuore
biti užaljen do dna srca essere offeso nel profondo del cuore

3. pren. (skupek značajskih, čustvenih značilnosti) cuore:
imeti čisto, plemenito srce avere un cuore puro, nobile
materino zlato srce il cuore d'oro della madre

4. pren. (kot nagovor) cuore, amore, cocco:
srce moje, poljubi me cuore mio, baciami
srce mamino, pridi sem cuore di mammà, vieni qui

5. pren. (najpomembnejši človek v skupini, najpomembnejši del, središče) cuore:
mati, srce družine la madre, cuore della famiglia
strojnica je srce ladje la sala macchine è il cuore della nave
sovražnik je prodrl v srce mesta i nemici sono penetrati nel cuore della città

6. (srednji del solate, zelja ipd. ) cuore (dell'insalata, del cavolo cappuccio)

7. igre (igralna karta) cuori

8. les. cuore del legno, durame
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce mu je padlo v hlače s'è cacato addosso, se l'è fatta addosso
od žalosti ji je počilo srce è morta di crepacuore
ob misli mu je pokalo srce al pensiero si sentiva scoppiare il cuore
pren. ta človek nima srca è un uomo senza cuore
namesto srca ima kamen ha un cuore di pietra
podariti komu srce dare il cuore a qcn.
imeti srce na jeziku avere il cuore sulla lingua
izgubiti srce innamorarsi perdutamente
lajšati si srce z jokom consolare le pene del cuore piangendo
nositi srce na dlani avere il cuore in mano
odpreti, razkriti, razodeti srce komu aprire il cuore a qcn., confidarsi con qcn.
izbrisati, iztrgati koga iz srca cancellare qcn. dal ricordo
komu streti srce spezzare il cuore a qcn.
pogovoriti se iz srca parlarsi apertamente
(preveč) si gnati kaj k srcu avere (troppo) a cuore qcs.
govoriti komu na srce parlare al cuore di qcn.
pihati dekletu na srce corteggiare una ragazza
položiti komu kaj na srce raccomandare qcs. a qcn.; implorare qcs. da qcn.
potrkati na srce koga toccare il cuore di qcn.
pren. gojiti gada na srcu nutrire una serpe in seno
povedati, kar leži na srcu sfogarsi, sputare il rospo
misliti bolj s srcem kot z glavo ragionare più col cuore che con la testa
biti dobrega, mehkega srca avere un cuore d'oro
jesti, kolikor je srce poželelo mangiare a crepapelle
rel. S. Jezusovo srce Sacro Cuore (di Gesù)
lectovo srce cuore di panpepato
žel. srce kretnice cuore dello scambio
med. srce dilatira, hipertrofira il cuore si dilata, si ipertrofizza
presaditi srce fare il trapianto del cuore
umetno srce cuore artificiale
aritmija, evritmija srca aritmia, euritmia cardiaca
PREGOVORI:
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore
česar oko ne zagleda, srcu ne preseda occhio non vede, cuore non duole
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole

sréča (notranja) happiness, felicity; (muhasta) fortune; (slučajna) (good) luck, good fortune, lucky chance

veliko sréče! good luck!
na sréčo, k sréči fortunately, luckily, by a lucky chance
na slepo sréčo at random, at haphazard, at a venture, in a happygo-lucky way
vso sréčo! may good luck go with you!
najboljšo sréčo! the best of luck (to you)!
kolo sréče Fortune's wheel, the ups and downs of life
v sréči ali nesreči in weal or woe, for good or ill, come weal or woe
opoteča sréča chequered fortune
sprememba sréče (na slabše) change for the worse, reversal of fortune
(še) sréča, da... it's a piece of luck that...
prava sréča, da ste slučajno bili tam it's a blessing you happened to be there
vojna sréča contingencies pl of war
to (pa) je sréča! that's what I call good luck!
bila bi velika sréča, če... it would be a great slice of luck if...
to je pač moja sréča! (imam pač tako sréčo!) that's just my luck!
lahko govorimo o sréči we can consider ourselves lucky
sréča je hotela, da... as luck would have it...
imam sréčo I am in luck, I am lucky
nimam sréče I have no luck, I am out of luck
to se pravi imeti sréčo! that's what I call good luck!
imeti veliko sréčo to have much good luck
imeti več sréče kot pameti to be more lucky than wise
marsikdo ima več sréče kot pameti fortune favours fools
imeti nepričakovano sréčo (pogovorno) to strike oil
imeti vražjo sréčo to be dead lucky
imeti vedno sréčo pri kartanju to be always lucky at cards
imel sem sréčo I had a stroke of luck
iskati sréčo to seek fortune
če bo šlo vse po sréči if everything goes well
poskusiti sréčo to try one's luck, to take one's chance, to chance one's luck, (žargon) to chance it
to ti bo prineslo sréčo it will bring you good luck
poskusiti kaj na slepo sréča to have a go
napraviti kaj na slepo sréčo (pogovorno) to chance one's arm
dal sem si prerokovati sréčo I had my fortune told
vedeževati komu sréčo to tell someone his fortune
vsakemu se sréča enkrat nasmeje every dog has his (ali its) day
skaliti sréčo to mar someone's happiness
voščiti, želeti komu sréčo pri... to wish someone joy of...
pot do sréče je trnova arhaično no joy without annoy
kadar sem imel največ sréče, sem zaslužil X SIT in my heyday I earned X tolars
sréča me zapušča my fortunes are at a low ebb
zibati se v sréči to walk (ali to tread) on air
bogastvo samo nam še ne more nuditi sréče wealth alone cannot procure us happiness
vse mu gre po sréči (se mu obrne v sréčo) everything in the garden's lovely, arhaično all things conspire to make him happy
vsak je svoje sréče kovač every man is the architect of his fortune

sŕeča fortuna f ; suerte f ; dicha f ; felicidad f ; (uspeh) éxito m

na srečo, k sreči por fortuna, por suerte, afortunadamente, felizmente
na slepo srečo al azar, a la (buena) ventura; al (buen) tuntún; a lo que salga; a la buena de Dios
otrok sreče favorito m de la suerte; fam niño m de la bola; hombre m afortunado
kolo sreče la rueda de la Fortuna
vojna sreča suerte f de las armas, fortuna de la guerra
na največjo srečo para mayor fortuna
sreča v nesreči suerte en la desgracia, desgracia en suerte
opoteča sreča vicisitudes f pl de la fortuna
sreča je opoteča del bien al mal no hay un canto de real
to je res bila sreča! eso sí que ha sido suerte!; ¡qué suerte!
sreča je, da ... es una suerte que...
sreča mi je naklonjena soy afortunado, soy favorecido por la suerte
ima srečo, da ... tiene la suerte de que...
lahko rečem, da sem imel srečo bien puedo decir que he tenido suerte
ne imeti sreče no tener suerte, fam tener mala pata
on ima vražjo srečo tiene una suerte loca
imeti več sreče kot pameti tener más suerte que letras
imeti srečo v nesreči fam caérsele a alg el pan en la miel
imeti veliko srečo tener mucha suerte
nič ne kali moje sreče nada turba mi felicidad
poskusiti (svojo) srečo probar fortuna, probar suerte
prinašati srečo traer suerte
sreča se mu smehlja la fortuna le sonríe
(svojo) srečo najti hacer fortuna
zanesti se na svojo srečo dejarse al arbitrio de la fortuna
želeti komu veliko sreče desear a alg mucha suerte (ali mucha felicidad)
vsak je svoje sreče kovač cada uno (ali cada cual) es artífice de su fortuna; cada uno es forjador de su suerte

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

sréčno prislov luckily, fortunately

sréčno! good luck!
sréčno jo odnesti (figurativno) to go scot-free, to go unharmed (ali unhurt), to emerge unscathed
sréčno smo prispeli v Ljubljano we arrived safely in Ljubljana
sréčno sem ga spravil domov I saw him safe home

srp in kladivo stalna zveza
(simbol komunizma) ▸ sarló és kalapácsNekje ob cesti sem videl viseti komunistično rdečo zastavo s srpom in kladivom. ▸ Valahol az út szélén láttam egy kommunista vörös zászlót sarlóval és kalapáccsal.

staminātus 3 (iz gr. στάμνος vrč) v vrč nalit: staminatas (sc. potiones) duxi Petr. iz polnega vrča sem pil = pil sem po moško, dobro sem se ga nacedil.

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...