Franja

zave|deti se [é] (-m se)

1. (priti k zavesti) zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen

2. česa sich (einer Sache) [bewußt] bewusst werden; (jemandem) [bewußtwerden] bewusstwerden

3. medicina zur Besinnung kommen, zu sich kommen

zavest¹ [é] ženski spol (-i …)

1. medicina das [Bewußtsein] Bewusstsein, die Besinnung
bistra zavest die [Bewußtseinshelle] Bewusstseinshelle
… zavesti [Bewußtseins] Bewusstseins-
(izguba der [Bewußtseinsverlust] Bewusstseinsverlust, prag die [Bewußtseinsschwelle] Bewusstseinsschwelle, razcepljenost die [Bewußtseinsspaltung] Bewusstseinsspaltung, stanje die [Bewußtseinslage] Bewusstseinslage)
motnja v zavesti medicina die [Bewußtseinsstörung] Bewusstseinsstörung, die [Bewußtseinstrübung] Bewusstseinstrübung, Trübung des [Bewußtseins] Bewusstseins
izgubiti zavest (onesvestiti se) das [Bewußtsein] Bewusstsein verlieren, [bewußtlos] bewusstlos werden, ohnmächtig werden
brez zavesti [bewußtlos] bewusstlos
priti k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, zur Besinnung kommen, das [Bewußtsein] Bewusstsein wiedererlangen
spraviti koga k zavesti (jemanden) zu sich bringen

2. (zavedanje) das [Bewußtsein] Bewusstsein, die [Bewußtheit] Bewusstheit
priklicanje v zavest die [Bewußtmachung] Bewusstmachung
(ponovno [Wiederbewußtmachung] Wiederbewusstmachung)
priklicati komu kaj v zavest (jemandem etwas) [bewußtmachen] bewusst machen
(ponovno [wiederbewußtmachen] wiederbewusstmachen)
priti v zavest komu (jemandem) zum [Bewußtsein] Bewusstsein kommen, [bewußt] bewusst werden
storiti kljub zavesti, da ni v redu (etwas) wider besseres Wissen tun

zavést consciousness; senses pl; (prepričanje, vednost) knowledge, perception

brez zavésti senseless, insensible, unconscious
on ni pri zavésti he is not conscious
imam zavést, da sem storil svojo dolžnost I feel conscious of having done my duty
izgubiti zavést to lose consciousness, to lose one's senses, to faint
priti k zavésti to recover (ali to regain) one's senses

zavést conscience ženski spol , connaissance ženski spol

razredna zavest conscience de classe
stanovska zavest conscience professionnelle
zavest dolžnosti (krivde) conscience du devoir (de sa culpabilité)
izgubiti zavest perdre connaissance, s'évanouir
priti zopet k zavesti reprendre connaissance
spraviti koga k zavesti faire reprendre connaissance à quelqu'un
brez zavesti sans connaissance, évanoui

zavést conocimiento m ; conciencia f ; sentido m (dolžnosti, odgovornosti del deber, de la responsabilidad)

izgubiti zavest perder el conocimiento (ali el sentido), desvanecerse, desmayarse
priti zopet k zavesti recobrar el conocimiento, volver en sí
ostati brez zavesti quedar sin sentido

zelén vert ; (neizkušen) inexpérimenté

zelen od jeze (zavisti) pâle (ali blême) de colére (d'envie)
svetlo (temno) zelen vert clair (foncé)
zelen grah petits pois
zeleno sadje fruits verts
zelena igralna miza tapis vert
zeleni pas (v mestu) zone verte
zeleni val (v prometu) feux coordonnés
voziti v zelenem pasu (po mestu) rouler au vert
postati zelen devenir vert, verdir
ne priti na zeleno vejo (figurativno) ne pas réussir à équilibrer son budget

zelèn green, verdant; (nezrel) unripe, immature; (neizkušen) green (v at)

zelèn od zavisti green with envy
slep za zelèno barvo green-blind
zelèna krma green crop
zelèna luč (figurativno, dovoljenje) green light
prižgati zelèno luč (tudi figurativno) to give the green light
pri zelèni mizi at the green table
priti na zelèno vejo (figurativno) to make one's fortune, to begin to thrive (ali to prosper)
ne priti na zelèno vejo not to get on in the world
postati zelèn od jeze to turn green with vexation
zelène površine open spaces pl

zelèn (-êna -o)

A) adj.

1. verde; verdeggiante:
zeleno listje foglie verdi
bledo, rjavo, svetlo zelen verde pallido, marrone, chiaro
grahasto, olivno, smaragdno, steklenično zelen verde pisello, oliva, smeraldo, bottiglia
zelena polja campagna verde
zeleni pas zona verde

2. pren. verde, acerbo, immaturo; imberbe:
jesti zeleno sadje mangiare frutta acerba
zelena leta verde età

3. pren. (zelo bled) pallido, smorto, verde:
biti zelen od zavisti, strahu, jeze farsi verde per l'invidia, la paura, la rabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. prižgati zeleno luč dare il beneplacito, il benestare
pren. sesti za zeleno mizo sedere al tavolo delle trattative
pren. priti na zeleno vejo riprendersi (economicamente), essere a cavallo
bot. zelene alge alghe verdi, clorofite (sing. -e) (Chlorophyta)
zool. zelena bičevnica driofide (Dryophis)
pren. lov. zelena bratovščina i cacciatori
kem. zelena galica vetriolo verde, solfato ferroso
bot. zelena jelša ontano verde (Alnus viridis)
bot. zelena lupina (pri orehih) mallo
bot. zelena mušnica tignosa verde (Amanita phalloides)
zool. zelena rega raganella (Hyla arborea)
gastr. zelena solata insalata verde
zool. zelena žolna picchio verde (Picus viridis)
fot. zeleni filter filtro verde
pog. hist. zeleni kader imboscati, disertori (dell'esercito austriaco nella I guerra mondiale)
pog. kem. zeleni volk (bakrov acetat) acetato di rame, verderame
zeleno steklo vetro da bottiglia

B) zelêni (-a -o) m, f, n polit.
na volitvah so zmagali zeleni i verdi hanno vinto alle elezioni
suša je uničila vse zeleno la siccità ha danneggiato tutto il verde
biti v zelenem essere vestito di verde
inter. tristo zelenih! mille diavoli!

zelèn verde ; (neizkušen) novicio

svetlo (temno) zelen verde claro (scuro)
zeleni val (teh) semáforos m pl sincronizados, sincronización f de señales de tráfico
zeleni pas (v mestu) zona f verde
zelena (igralna) miza tapete m verde
zeleno sadje fruta f verde
postati zelen verdear; reverdecer
postati zelen od zavisti hacerse amarillo de envidia
ne priti na zeleno vejo (fig) no salir adelante; no medrar

zelena veja ženski spol ein grüner Zweig
figurativno priti na zeleno vejo auf den grünen Zweig kommen

zgȍda ž
1. dogodek, dogodivščina: ljubavna zgoda
2. priložnost: čekati, uhvatiti, pružiti -u; doći prvom -om priti ob prvi priložnosti; drugom -om
3. donijeli su raznog prstenja, igala, čioda i svake zgode što kujundžije imaju na prodaju prinesli so raznih prstanov, igel, bucik, in vse sorte blaga, ki ga zlatarji prodajajo
4. od -e do e- prisl. tu pa tam; -e i nezgode vsakovrstni, vse sorte doživljaji

zgódaj early; at an early hour; (ob zori) at dawn, at daybreak, at sunrise; (v mladosti) in early life

zgódaj zjutraj early in the morning
zgódaj ali pozno early or late
zgódaj popoldne in the early afternoon
prišel je zgódaj he came early
skušaj priti zgódaj! try and come early!
lasje so mu zgódaj osiveli his hair turned white early in life (ali at an early age)
on prihaja zgódaj domov he keeps good hours
zgódaj vstati to get up early
zelo zgódaj vstajati to be an early riser, to rise with the sun, to be up with the lark
hoditi zgódaj spat in zgódaj vstajati to keep early (ali good) hours

zgodovína history; historical science

literarna zgodovína literary history, history of literature
svetovna zgodovína world history
zgodovína umetnosti history of art
zgodovína starega (srednjega, novega) veka ancient (mediaeval oziroma medieval, modern) history
priti v zgodovíno to become (ali to make) history
sodobna zgodovína contemporary history
vse je to že zgodovína (figurativno) that is all history now
zapisati v zgodovíno to historicize

zgodovína (-e) f storia:
gibalo, tek zgodovine il movente, il corso della storia
slovenska, italijanska, svetovna zgodovina storia della Slovenia, storia d'Italia, storia mondiale
obdobje zgodovine periodo storico
gospodarska, politična, umetnostna zgodovina storia economica, storia politica, storia dell'arte
literarna, primerjalna zgodovina storia della letteratura, storia comparativa
narodna, splošna, uradna zgodovina storia nazionale, generale, ufficiale
delati zgodovino, priti v zgodovino fare la storia, entrare nella storia
zavito v temo zgodovine non ancora indagato, non ancora chiarito

Ziel, das, (-s, -e) cilj; ans Ziel gelangen priti na cilj; am Ziel sein biti na cilju; Sport das Ziel erreichen priti na cilj; sich ein Ziel setzen/stecken postaviti si (za) cilj; sein Ziel verfehlen zgrešiti cilj; über das Ziel hinausschießen prekoračiti mero

zljubíti se (-im se) perf. refl.

1. aver voglia; andare:
če se ti zljubi priti, bom vesel se hai voglia, se ti va di venire, sarò contento

2. piacere:
delal je, kadar se mu je zljubilo lavorava quando gli pareva e piaceva

zmének rendez-vous moški spol, familiarno rancart moški spol

imeti zmenek s kom avoir un rendez-vous (ali un tête-à-tête, un rancart) avec quelqu'un
dogovoriti se za zmenek s kom prendre (un) rendez-vous avec quelqu'un
ne priti na zmenek ne pas venir au rendez-vous, faire faux bond à quelqu'un, familiarno poser un lapin à quelqu'un

zób¹ -a tooth, pl teeth; (glavnika) tooth; (čipk) jag; (skale) jag; (žage) tooth, jag

zób kočnik molar, grinder, molar (ali grinding) tooth
zób mlečnik milk tooth
zób podočnik canine, dogtooth, (gornje čeljusti) eyetooth
zób sekalec incisor
zób strupnik poison fang
zób čekan fang, (veprov, slonov) tusk
zób kolesa cog, tooth
modrostni zób wisdom tooth
gnil zób rotten (ali decayed) tooth
majav zób loose tooth
mlečni zóbje milk teeth, baby teeth, first teeth
drugi, stalni zóbje second, permanent teeth
spodnji (zgornji) zóbje lower (upper) teeth
sprednji zóbje front teeth
umeten zób false tooth, artificial tooth
zdrav zób sound tooth
vrsta umetnih zob denture
brez zób toothless
škrbina zóba stump of a tooth
zób za zób, oko za oko an eye for an eye, measure for measure, retaliation, (latinsko) lex talionis
zób časa (figurativno) the ravages of time
do zob oborožen armed to the teeth
dobivanje zob cutting teeth, dentition, teething
izdrtje zoba extraction
jezik za zobé! (= molči!) shut up!, hold your tongue!
boriti se z zóbmi in nohti (= na vso moč) to fight tooth and nail
dobiti kaj za pod zób to have a snack, pogovorno to get some grub
dobivati (prve) zóbe to be cutting one's teeth, to be teething
dobiti zóbe to cut one's teeth, to teethe
zób me (zelo) boli I have (a bad) toothache, my tooth aches
(o)čistiti si zóbe to clean (ali to brush) one's teeth
ničesar ne imeti za pod zób to have nothing to eat, to have neither bite nor sup
izdreti zób to pull a tooth
dati si izdreti zób to have a tooth out, to have a tooth pulled
plombirati zób to stop (ali to fill) a tooth
pokazati zóbe to show one's teeth
človek bi si pri tem polomil zóbe (figurativno) it's a hard nut to crack
tu si boste polomili zóbe (figurativno, to je za vas posebno nevarno) that's where you'll come to grief
priti ljudem v zóbe (figurativno) to become the talk of the town
stisniti zóbe to clench one's teeth, to set one's teeth, (figurativno) to keep a stiff upper lip
škripati, škrtati z zóbmi to gnash (ali to grind, to grit) one's teeth
trebiti si zóbe to pick one's teeth
upirati se zóbu časa to stand the test of time
vsi jo vlačijo po zóbeh everyone's talking (ali gossiping) about her
vreči komu kaj v zóbe (figurativno, v obraz) to cast something in someone's teeth

zraven dabei; daneben
čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben

zráven

A) adv.

1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio

2. (izraža udeleženost pri čem)
biti zraven esserci, esser presente, entrarci
biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
pog. priti zraven unirsi, associarsi
pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente

3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca

B) zráven prep. (z rodilnikom)

1. accanto a, vicino a:
tukaj zraven zida qui accanto al muro

2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti