Franja

splavariti glagol
1. nekdaj (o transportni dejavnosti) ▸ tutajoz, úsztatOb rekah, po katerih so splavarili, so flosarji iskali dobro in izdatno hrano, pa še prenočišče povrhu. ▸ A folyók mentén, ahol fát úsztattak, a tutajosok jó és kiadós ételt, valamint szálláslehetőséget kerestek.

2. (voziti se s splavom) ▸ tutajoz
Za skupine je na voljo splavarjenje po dogovoru, posamezniki pa lahko splavarite vsako zadnjo soboto v mesecu. ▸ Csoportok számára megbeszélés alapján kínálunk tutajozást, az egyéni látogatók pedig minden hónap utolsó szombatján tutajozhatnak.

spoken [spóukən]

1. pretekli deležnik od to speak

2. pridevnik
govorjen, usten (nasprotno od pismen)

spoken language govorjeni, pogovorni jezik
fair-spoken lepobeseden
soft-spoken sladkobeseden
well-spoken ki dobro govori

spomin¹ moški spol (-a …) sposobnost pomnjenja: das Gedächtnis, die Gedächtniskraft
dober/slab spomin ein gutes/ schlechtes Gedächtnis
dolgoročni/kratkoročni spomin Langzeitgedächtnis/Kurzzeitgedächtnis
krajevni spomin/spomin za kraje Ortsgedächtnis
spomin za imena Namengedächtnis
spomin za ljudi/osebe Personengedächtnis
spomin za stvari/stvarni spomin Sachgedächtnis
spomin za številke Zahlengedächtnis
… spomina Gedächtnis-, Erinnerungs-
(izguba der Gedächtnisverlust, Erinnerungsverlust, osvežitev die Gedächtnisauffrischung, prevara die Erinnerungstäuschung, die Erinnerungsfälschung, šibkost medicina die Gedächtnisschwäche)
slabega spomina gedächtnisschwach
žalostnega spomina erinnerungsschwer, traurig
spomin vara das Gedächtnis täuscht
brez spomina erinnerungslos
uiti iz spomina komu (jemandem) entfallen
po spominu aus dem Gedächtnis
zapis po spominu das Gedächtnisprotokoll
priklicati v spomin in Erinnerung rufen, ins Gedächtnis rufen
urezati se v spomin sich ins Gedächtnis graben
vtisniti se v spomin sich einprägen, sich ins Gedächtnis prägen
imeti še dobro/sveže v spominu (etwas) frisch im Kopf haben
imeti v spominu gegenwärtig haben
ohraniti v spominu im Gedächtnis behalten
ostati v spominu [haftenbleiben] haften bleiben
opora za spomin die Merkhilfe

spomínjati

spominjati koga na kaj recordar a/c a alg; traer a la memoria a/c a alg
spominjati se česa recordar a/c, acordarse de a/c
če se prav spominjam si mal no recuerdo, si no estoy trascordado
kolikor se spominjam que yo recuerde; según puedo recordar
to me spominja na neko zgodbico esto me recuerda cierta historia
ne se več dobro spominjati trascordarse de a/c
to močnó spominja na Cankarja esto recuerda mucho a Cankar

spoštovan pridevnik
1. (cenjen) ▸ tisztelt, tiszteletnek örvendőBil je spoštovan slikar in ugleden, bogat meščan. ▸ Nagy tiszteletnek örvendő festő és előkelő, gazdag polgár volt.
Leta 1959 je bilo igralstvo poklic, nadvse spoštovan, cenjen in tudi dobro plačan. ▸ 1959-ben a színészet egy módfelett tisztelt, nagyra becsült és jövedelmező szakma volt.

2. (upoštevan) ▸ tiszteletben tartott, betartottPravopisna pravila so spoštovana ali pa ne. ▸ A helyesírási szabályokat betartják vagy sem.
Izid referenduma mora biti spoštovan in uresničen. ▸ A népszavazás eredményét tiszteletben kell tartani és meg kell valósítani.

3. kot nagovor (v komunikaciji) ▸ tiszteltTako, spoštovani bralec, upam, da smo vam pomagali. ▸ Így, tisztelt olvasó, remélem, hogy tudtunk Önnek segíteni.
Lep dober večer voščim, spoštovane gledalke in cenjeni gledalci. ▸ Tisztelt nézőink, szép jó estét kívánok.

spoznáti to recognize; to realize; to become aware; to get to know (London London), to come to know; to become (ali to be) alive (to something); to be aware (of); to perceive; (zavedati se) to become cognizant of

spoznal sem, da sem se bil zmotil I was aware I had made a mistake
spoznáti se s kom to make someone's acquaintance
spoznal sem se z njim lani I made his acquaintance last year
dobro se spoznáti v čem to be a good judge of something, (figurativno) to know the ropes, to know what's what
ne se spoznáti iz česa to be at a loss to understand sth
ne spoznam se v tem I don't know which is which
ne spoznam se v tem kraju the place is unfamiliar to me
ne spoznam se o njem I can make neither head nor tail of him
moram ga spoznáti (se seznaniti z njim) I must get to know (ali acquainted with) with him
spoznavam, da... I am becoming aware that...

spré prep.

1. proti, k

2. za
□ spre binele lui za njegovo dobro

sprejet [é] (-a, -o) angenommen, empfangen ➞ → sprejeti
na novo sprejeti pacient, član ipd. der Neuzugang
biti dobro/slabo sprejet pri občinstvu ipd.: gut/schlecht ankommen

spremeníti cambiar; alterar; mudar ; (delno) modificar; variar

spremeniti barvo mudar de color
spremeniti svoje mnenje cambiar de opinión, modificar su opinión
spremeniti smer cambiar de dirección
popolnoma je spremenjen está completamente cambiado
slabo spremeniti v dobro convertir el mal en bien
stvar se ne da spremeniti la cosa ya no tiene remedio
to na stvari nič ne spremeni eso no altera en nada el hecho
spremeniti se cambiar; mudarse; variar
svet se je zelo spremenil el mundo ha variado mucho

spričeválo certificate; (potrdilo) attestation

šolsko spričeválo report
maturitetno spričeválo school-leaving certificate
zdravniško spričeválo medical certificate, certificate of health; (za služinčad) reference, character; testimonial
izdati komu spričeválo to grant someone a certificate
dati služkinji dobro spričeválo to give a servant a good character

srcé cœur moški spol

iz vsega srca de tout mon (son) cœur
iz dna srca du fond du cœur, du plus profond de mon (son …) cœur
od srca de bon cœur
z lahkim srcem d'un cœur léger
s težkim srcem le cœur gros
mehkega srca au cœur tendre (ali sensible)
iz, od srca rad avec (le plus) grand plaisir, très (ali bien) volontiers
kamnito srce un cœur de pierre
ledenega srca insensible, qui n'a pas de cœur
materino srce cœur de mère (ali maternel)
zlato srce cœur d'or
razširitev srca (medicina) dilatation ženski spol des cavités du cœur, cardiectasie ženski spol
zamaščenost srca (medicina) dégénérescence graisseuse du cœur
biti dobrega srca (figurativno) avoir bon cœur
imeti dobro, zdravo srce avoir le cœur bon, avoir un cœur solide
na srcu kaj imeti avoir quelque chose sur le cœur
ne imeti (dobrega) srca, biti brez srca n'avoir pas de cœur, manquer de cœur
kako vam je pri srcu? comment vous sentez-vous?
k srcu si gnati, jemati kaj prendre quelque chose à cœur
to mi je zelo pri srcu cela me tient à cœur
srce imeti na jeziku avoir le cœur sur les lèvres
njegova usoda mi gre k srcu son sort me touche
srce mi krvavi mon cœur saigne
ta izguba ji je zlomilo srce cette perte lui a brisé le cœur
pritisniti koga na srce presser quelqu'un sur (ali serrer quelqu'un contre) son cœur
kvišku srca! haut les cœurs!
roko na srce! dis-moi franchement!
daleč od oči, daleč od srca loin des yeux, loin du cœur

sréča bonheur moški spol , félicité ženski spol , fortune ženski spol , chance ženski spol, familiarno veine ženski spol

na srečo, k sreči par bonheur, heureusement
na slepo srečo au petit bonheur, à l'aventure, au hasard
ki prinaša srečo qui porte bonheur
vojna sreča sort moški spol des armes
kolo sreče la roue de la Fortune
dobro srečo, veliko sreče! bonne chance!
kakšna sreča! quel bonheur!, quelle chance (ali veine)!
imeti srečo avoir de la chance (ali familiarno de la veine)
imeti vražjo srečo (familiarno) avoir une veine de pendu
imeti več sreče kot pameti avoir plus de chance que d'intelligence
imeti srečo v nesreči avoir de la chance dans la malchance
nimam sreče je n'ai pas de chance
sreča mu je naklonjena il est favorisé par la fortune
ima posebno srečo c'est un veinard (ali un chanceux)
sreča se mu je končno nasmehnila la chance lui a enfin souri
poskusiti (svojo) srečo tenter sa chance
prinašati srečo porter bonheur (ali chance)
če bo šlo vse po sreči s'il n'arrive rien d'ici là, à moins de (ali sauf) contretemps
sreča ga je zapustila la chance l'a abandonné
nič ne kali naše sreče rien ne trouble (ali ne gâche, n'assombrit) notre bonheur
biti na vrhuncu sreče être au comble du bonheur, être à l'apogée de sa fortune
želeti komu srečo souhaiter du bonheur à quelqu'un, souhaiter bonne chance à quelqu'un
vsak je svoje sreče kovač chacun est l'artisan de sa fortune
ni nesreče brez sreče à quelque chose malheur est bon

srédstvo means (sg in pl); (lek) remedy, medicine; expedient; way; medium; agent; instrument; pravo (ukrep) measure; (denar) funds pl, means pl, resources pl, the wherewithal

brez sredstev resourceless, lacking means, indigent, poor, destitute
srédstvo proti a remedy for
srédstvo za življenje livelihood, subsistence
denarna srédstva funds pl, means pl
kemično srédstvo chemical agent
osnovna srédstva trgovina assets pl
proizvodna srédstva means of production
prometna srédstva means of communication (of conveyance, ZDA of transportation)
zakonita srédstva legal measures pl
srédstvo za dosego cilja a means to an end
družbena srédstva social resources pl
združevanje sredstev pooling of resources
srédstva združenega dela means of associated labour
vsako srédstvo je dobro za dosego cilja (figurativno) all's fair in love and war
namen posvečuje srédstva the end justifies the means
poskusiti vsa srédstva (figurativno) to leave no stone unturned
ali ni nobenega srédstva? is there no way?
naša srédstva so zelo omejena our means are very limited
on je brez vsakih sredstev he is poverty-stricken, he is destitute, he is resourceless, he is penniless
moja srédstva mi tega ne dopuščajo I cannot afford it
porabiti, izčrpati vsa srédstva to exhaust all resources
poseči po skrajnih srédstvih to take extreme measures
odločil se je, da bo dosegel svoj cilj z vsemi srédstvi he is determined to go to any length
živeti preko svojih sredstev to live beyond one's means
združevati srédstva to pool resources
zagotoviti denarna srédstva to provide funds

srédstvo medio m

brez sredstev corto de medios
denarna sredstva recursos m pl, fondos m pl
komunikacijska sredstva medios m pl de comunicación
menjalno sredstvo medio m de cambio
zdravilno sredstvo remedio m (proti contra ali para)
pomanjkanje sredstev falta f de medios
z lastnimi sredstvi con medios propios, por propia cuenta
moja sredstva mi tega ne dopuščajo mis recursos no me lo permiten
njemu je vsako sredstvo dobro (prav) para él todos los medios son buenos
razpolagati z obilnimi sredstvi disponer de medios (ozir. recursos) más que suficientes
živi svojim sredstvom primerno! ¡gobierna tu boca según tu bolsa!
namen upravičuje (posvečuje) sredstva el fin justifica los medios

sŕkniti to take a sip (at a bottle)

dobro ga sŕkniti (pogovorno) to take a good sip (ali gulp) at it
sŕkniti ga iz steklenice to take a sip at a bottle

stabilis -e, adv. stabiliter (stāre)

1. za trdno stanje pripraven, trdno stanje (stališče) ali trden položaj dajajoč: locus stabilis ad insistendum L., haud secus quam stabili solo persultabant L., stabile certumque solum Cu., via nihil stabile ingredienti praebet L. ne omogoča trdnega koraka (zanesljivega stopanja); occ. trdno stoječ, trden: domus, stabulum Pl., fundamentum Lucr., māla Ca. trdno viseča na drevesu, sedes, via vitae Ci., gradus L., T., ratis, equus, elephanti L., stabilior Romanus L., pugna stabilis L., Amm. ali stabile proelium T. na stalnem mestu, v vrstah, pes O., illa velut medio stabilis sedet insula ponto O., stabiliter includatur tympanum Vitr., quam (sc. molem) quo stabilius fundaret navem ante demersit Suet.

2. metaf. stanoviten, stalen, trden, trajen, vztrajen, neomajen, gotov, zanesljiv, nespremenljiv, stabilen idr. (naspr. incertus, mobilis): Sen. ph., Sen. tr. idr., animus Ci., O., amici, causa, fortuna, pax, matrimonium, officii praecepta Ci., si orationem stabilem ac non mutatam videtis Ci., haec certa stabilisque sententia Ci., stabile ac fixum bonum Ci., voluptas stabilis Ci. stalno čutno dobro počutje (epikurejcev), zadovoljstvo, odsotnost vseh bolečin, prostost vseh bolečin (naspr. voluptas, quae in motu est), stabilis rerum terminus H. nepremaknjena, trdna, aquae stabiles Plin. vedno tekoče, stalne, nikdar presihajoče, nikoli usihajoče, nihil est … tam ad diuturnitatem memoriae stabile Ci. nič se ne pomni tako trajno, na nič ni spomin tako trajen, id stabile ad paenitentiam erit T. bo trdna opora kesanju (kesu), imperium stabilius Ter., quaestus stabilissimus Ca., disciplinae … permanent stabiliter ad summum exitium vitae Vitr., spem in deo stabiliter collocabat Aug.; stabile est z ACI trdno sklenjeno je, (za)gotovo je: Pl.; subst. stabilia -ium, n kar trdno stoji = trdno, stalno, trajno, stabilno: stabilia (sc. meliora) incertis Ci., stabilia probant, clauda deprendunt Q.; occ.: spondei stabiles H. trdni, tehtni, tehtoviti (naspr. pes citus = iambus); tako tudi pedes, dochmius, syllabae Q.

stage² [stéidž] prehodni glagol
postaviti (dati) (igro) na gledališki oder, prirediti za oder; uprizoriti, inscenirati
figurativno pripraviti, prirediti za kaj; opremiti z odrom
tehnično obdati z odri
neprehodni glagol
biti primeren za uprizoritev na gledališkem odru

this drama stages well ta drama se dobro obnese (samo) na odru

staminātus 3 (iz gr. στάμνος vrč) v vrč nalit: staminatas (sc. potiones) duxi Petr. iz polnega vrča sem pil = pil sem po moško, dobro sem se ga nacedil.

stand^*2 [stænd]

1. neprehodni glagol
stati (na nogah itd.); dosegati stalno višino v stoječem položaju; postaviti se pokonci; biti nameščen, ležati, biti, nahajati se; stati na mestu, nehati se premikati, (za)ustaviti se; ostati brez sprememb, veljati tudi vnaprej, ne izgubiti moči (veljave); zadržati, obdržati svoj dosedanji položaj; zavzemati se (for za)
zagovarjati (for kaj)
zavzemati stanoviten odnos do česa; nasprotovati (against čemu)
upirati se; vztrajati, vzdržati, ostajati; oklevati, bati se (at česa)
ustrašiti se; sestajati (in iz)
skladati se, biti v skladu (with z)
kandidirati, biti kandidat (for za)
nabrati se, zbrati se; (za)pihati, pri(haja)ti (o vetru)
pogovorno stati, veljati; biti v prid (komu), koristiti
navtika pluti, držati se določene smeri (for, to proti)
stopiti (back nazaj)

stand! stoj!
stand at ease! vojska voljno!
stand fast! vojska, britanska angleščina mirno!, vojska, ameriško vod, stoj!
to stand aghast zgroziti se, osupniti
to stand alone (on an opinion) (o)stati sam (s svojim mnenjem)
to stand against s.o. postaviti se proti, uveljaviti se proti komu
to stand accused biti obtožen
to stand at attention vojska stati v pozoru
we stand by each other drživa skupaj
to stand by one's promise držati svojo obljubo
we will stand by whatever he says z vsem, kar bo rekel, bomo soglašali
to stand corrected uvideti, priznati svojo krivdo
to stand firm as a rock stati trdno kot skala
he stands six feet in his stockings sezut meri v višino (je visok) šest čevljev
to stand for an office potegovati se za (neko) službo
to stand for a constituency kandidirati za poslanca nekega volilnega okrožja
to stand for birth control zavzemati se za kontrolo rojstev (za načrtovanje družine)
I won't stand for this ameriško tega ne bom trpel (prenašal)
to stand for s.o. (with s.o.) potegniti se za koga, potegniti s kom
to stand gaping stati in zijati, zijala prodajati
to stand gasping stati in sopsti
to stand good ostati veljaven, obdržati svojo veljavo (vrednost)
my hair stood on end lasje so se mi naježili
to stand in line ameriško stati in čakati v vrsti
to stand in need of help potrebovati pomoč
to stand in terror of s.o. bati se koga
to stand model stati (biti) za modél
it stands me in 8 shillings a bottle pogovorno steklenica me stane 8 šilingov
to stand neutral biti, ostati nevtralen
the same objection still stands ta ugovor še vedno obstaja
he will not stand at murder on se ne bo ustavil pred umorom
to stand on one's head držati stojo na glavi
to stand on guard paziti se
don't stand on ceremony ne delaj ceremonij
to stand on ceremony paziti (gledati) na etiketo, ceremonialno se obnašati
to stand on one's own feet stati na lastnih nogah, figurativno opravljati svoje zadeve brez tuje pomoči
to stand on one's rights mnogo dati na svoje pravice
stand on me for that sleng zanesi se name glede tega!
she stands over the girl while she does her homework ona pazi na (nadzira) deklico, ko dela domačo nalogo
to stand pat sleng ostati trden
to stand the racket sleng plačati ceno, globo
to stand security (surety, sponsor) for s.o. biti porok, jamčiti za koga
to stand (as) sponsor (godfather) biti za botra
to stand still mirovati, ostati miren, ustaviti se
the thermometer stands at 30 barometer kaže 30
to stand to one's duty (vestno) opravljati svojo dolžnost
to stand to one's guns (one's colours) figurativno trdno vztrajati pri svojem (prepričanju, mnenju), vojska držati postojanko
to stand to one's oars pošteno, krepko zaveslati
to stand to reason biti čisto razumljiv (logičen)
with this horse we certainly stand to win (to lose) s tem konjem moremo le zmagati (izgubiti)
to stand to it that... vztrajati na tem, da...
to stand upon one's trial pravno stati, biti pred sodiščem
to stand (a) watch; navtika, to stand guard vojska biti na straži
to stand well with s.o. dobro se razumeti (shajati) s kom
the wind stands in the east veter piha z vzhoda
if it stands with honour če se sklada s častjo

2. prehodni glagol
postaviti; ustaviti; zoperstaviti se, upirati se (čemu); prenašati, prenesti, trpeti (koga, kaj); podvreči se, prestati
pogovorno dati (plačati) za; stati (biti) pred (čem)

to stand an assault vzdržati, upreti se napadu
I shall stand you in the corner (za kazen) te bom postavil v kot
I don't stand pain ne prenesem bolečine
I can't stand him ne morem ga trpeti
she cannot stand the sun ona ne prenese sonca
to stand a drink pogovorno dati za pijačo
to stand a chance imeti možnost (priliko, priložnost, upanje, šanso)
to stand one's chance tvegati
to stand all hazards vse tvegati
to stand the test prestati preizkušnjo, izkazati se, obnesti se
to stand trial biti obtožen
to stand one's trial biti zaslišan pred sodiščcm

Stand¹, der, (-/e/s, ohne Plural)

1. (Zustand) stanje; (Niveau) raven, nivo; (Standpunkt) stališče; der Stand der Dinge stanje stvari, splošno stanje; auf den neuesten Stand bringen ažurirati

2. Stellung: stoja (tudi Sport); aus dem Stand z mesta (Sprung aus dem Stand skok z mesta) ; aus dem Stand heraus sagen brez priprave, brez preverjanja

3. (Lage, Befähigung) položaj; einen schweren/leichten Stand haben biti v težkem/lahkem položaju; einen/keinen guten Stand haben bei biti dobro/slabo zapisan pri; gut im Stand v dobrem stanju; in den Stand versetzen jemanden omogočiti/omogočati (komu kaj); außer Stande sein ne moči; im Stande sein biti sposoben, moči; in Stand ➞ instand