Franja

desatentado nepremišljen; nezmeren, pretiran

desatentado con alg. nepazljiv do koga

dēscendō -ere -scendī -scēnsum (dē in scandere)

I.

1. dol iti (priti, prihajati, stopiti), spustiti (spuščati) se: consul se cum praesidio descensurum esse dixit Ci., descendere (namreč z voza) uxorem ac pueros iussit L. Izhodišče z adv.: d. inde Pl., alicunde Tert.; z abl. (s česa): equo S. fr. razjahati, aggeribus Alpinis V., caelo V., H., O., Castalio antro O., plaustro Val. Max.; s praep.: de Palatio Ci., de Capitolio, de tribunali, de caelo L., caelo ab alto V., ex equo Ci. ali ex equis L. - Smer: huc N., illuc Gell., illo Sen. ph. tjakaj, in Piraeum N., in naves C., in flumen Cu., ad naviculas nostras Ci., ad mare H., ad inferos Sen. ph., ad litus Suet., Ostiam d. Suet. pluti; pren.: descendere ad ipsum ordine perpetuo O. zasledovati do njega samega; pesn. z dat.: d. nocti Sil. v noč podzemlja, Erebo Sil.

2. occ.
a) voj. dol (navzdol), t. j. z gorskega v nižinski svet, s hribov v dolino, iz središča dežele proti obali iti, korakati, napotiti se: Xerxes in Graeciam descendit N., d. ex superioribus locis in planitiem C., in aequum locum C., in aequum L., Sabinum exercitum praedatum in agros Romanorum descendisse L., d. ad Alexandriam L., ab Alpibus V., in Phoenicen Cu.; brezos.: descensum est in aciem, in campum L.
b) in forum (redk. ad forum) descendere L. dol na trg iti, priti, prihajati (ker so bile hiše v Rimu večinoma na gričih, forum pa v nižini); tudi abs.: hodie non descendit (sc. in forum) Antonius Ci. danes Antonija ne bo na trg, mirari primo, quod non descenderet (sc. in forum) tribunus L., se … cum armatis descendisse L.; podobno: descendere in rostra Ci., in campum (Campum, sc. Martium) H., ad comitia Suet.
c) leči (legati) z žensko ali moškim (zaradi spolne združitve): Cat. (CXII, 2), Iuv. (XI, 164).

— II. pren.

1. (o stvareh)
a) (o gorah, gozdovih, stavbah) spuščati se, zniževati se: mons descendit in aequum O., montis altitudo descendit Sen. ph., caeduae silvae cum ipso monte descendunt Plin. iun., theatrum ingentibus rimis descendit et hiat Plin. iun. se pogreza.
b) (o vodovju) α) dol (navzdol) teči, izli(va)ti se, razli(va)ti se: d. ex Cerauniis montibus, Nilus descendens, Nilus diu simplex saevusque descendit Mel., mare intumescit et in campos descendit Cu., d. in pontum Sil. β) upasti (upadati): non magis ablatis umquam descenderit aequor, quam nunc crescit, aquis Lucan., subeat crebro descendatque Plin. (o vodovodu).
c) (o črevesni vsebini) = izločiti (izločati), iztrebiti (iztrebljati) se: olera celeriter descendunt Cels., quod descendit Cels. iztrebki, si cibus non descendat Plin.
č) (dol) pasti (padati), odpasti (odpadati): descendit fulmen in terram Plin., uvae descendunt Varr.
d) (o oblačilih, laseh) (valovito) spuščati se, prosto padati: sinus vestis … descendit infra genua Cu. sega, capilli descendentes ab aure Petr.
e) (o orožju) uperiti se, zariniti se, prodreti (prodirati): ferrum in corpus descendit L., totum descendit in ilia ferrum O., in caput descendit arundo Lucan., in iugulos gladii descendebant Fl.; od tod pren.: quod verbum in pectus Iugurthae altius … descendit S. je globlje v srce prodrla, non prius … curam in animos patrum descensuram (esse) L. da se očetom skrb ne bo prej prikradla v srce, qui (deorum metus) cum descendere ad animos … non posset L., quaecumque in animum descenderunt Sen. rh., toto descendit corpore pestis V. se je razpasla, si quid … scripseris, in Maeci descendat iudicis aures H. pridi … Meciju na uho.
f) (o glasovih in zlogih) spuščati se, zniž(ev)ati se, padati: vox attollitur concitatis affectibus, compositis descendit Q., syllabae leniores, quae a longis in breves descendunt Q.; est … quiddam … quoque (= et quo) tamquam sonorum gradibus descenditur Ci. spušča se kakor po tonski lestvici.

2. (o osebah)
a) v kaj poda(ja)ti se, spustiti (spuščati) se, za kaj odločiti (odločati) se, na kaj prista(ja)ti, v kaj privoliti, do česa poniž(ev)ati se: in certamen, ad ludum adulescentium, ad accusandum, ad inimicitias, ad omnia Ci., ad vim atque arma, ad verborum contumelias, ad eiusmodi consilium, ad sententiam alicuius, ad innocentium supplicia C., preces d. in omnes V., d. ad preces Sen. tr., in causam, ad extremum (ultimum) auxilium L., ad praemia H., ad curas Plin. iun., in foedissimum vitae genus Iust.; brezos.: eo contemptionis descensum, ut … T.
b) (po rodu) od koga izhajati, izvirati: a patriciis Dig., a Metellis Lamp.; od tod subst. pt. pr. dēscendentēs -ium, m sorodniki spodnje vrste (naspr. ascendentes): Paul. (Dig.); pren. (o stvareh) izvirati, prihajati: ratio … a Platone descendens Plin.

3.
a) descendere ab aliquo od koga odstopiti (odstopati): quantum ille ab antiquis descenderat Q.
b) in sese descendere = sam sebe preizkušati: nemo in sese temptat descendere Pers.
c) descendere ad aliquid (o draguljih) čemu podoben biti, na kaj spominjati: d. ad hyacinthos Plin.

Opomba: Star. pf. dēscendidērunt: Lab. ap. Gell.

dēscēnsiō -ōnis, f (dēscendere)

1. hoja navzdol, spuščanje: d. balinearum Plin. v kopel, ad inferos Hyg., d. usque ad Aegyptum Hier. potovanje dol v Egipt, saltūs (v gozd) Vulg.; occ.: Tiberina d. Ci. vožnja po Tiberi navzdol.

2. met.: tres descensiones Plin. iun. tri, v zemljo vzidane kotanje, do katerih vodijo stopnice.

desettisočica samostalnik
1. (število deset tisoč) ▸ tízezer
Kriptovaluta bitcoin se le dober teden potem, ko je prebila mejo 10 tisoč dolarjev, skoraj izstrelila do nove desettisočice, saj je bila cena bitcoina na nekaterih menjalnicah že več kot 19 tisoč dolarjev. ▸ kontrastivno zanimivo A bitcoin kriptovaluta alig egy héttel azután, hogy áttörte a 10 000 dolláros határt, majdnem felszárnyalt a következő tízezresig, hiszen a bitcoin értéke néhány váltónál már több, mint 19 000 dollár.

2. matematika (desetiška enota) ▸ tízezres
Zaokroži število prebivalcev naštetih glavnih mest na desettisočice. ▸ Kerekítsd tízezresre a felsorolt fővárosok lakosságának a számát!

desire¹ [dizáiə] samostalnik (for, to do)
poželenje, hrepenenje; želja, zahteva, prošnja; zaželeno

to have no desire for s.th. ne marati česa
by desire po želji
to satisfy a desire izpolniti željo
in accordance with one's desire po želji koga

desirous [dizáiərəs] pridevnik (desirously prislov) (of, to do)
željan; poželjiv

to be desirous of s.th. želeti si kaj, hrepeneti po čem

despego moški spol nebrižnost

despego por los estudios odpor do učenja

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

destinare v. tr. (pres. destino)

1. določiti, določati:
l'uomo è destinato a morire človeku je usojeno umreti
destinare una data določiti datum
rinviare la riunione a data da destinarsi odložiti sestanek do nadaljnjega

2. (assegnare a una carica; avviare a un'attività) dodeliti; odrediti, odrejati; nameniti, namenjati:
fu destinato alla nuova filiale dodeljen je bil novi podružnici
destinare uno alla carriera militare nameniti koga za vojaško kariero

3. (devolvere; adibire)
destinare una somma agli investimenti nameniti vsoto za investicije
il piano è destinato ai servizi nadstropje je namenjeno stranskim prostorom, v tem nadstropju so stranski prostori

4. nasloviti, naslavljati; adresirati:
il pacco è destinato a Firenze paket je naslovljen, gre v Firence
il regalo è destinato a te darilo je namenjeno tebi, darilo je zate

detail² [dí:teil] samostalnik
majhna skupina; posameznost, nadrobnost; element; droben opravek
ameriško policijski odred

in detail nadrobno
to go into detail, to come down into detail podrobno obdelati
down to the smallest detail do najmanjših podrobnosti
domačno a mere detail postranska stvar

detájl detalle m ; pormenor m

do najmanjšega detajla hasta el último detalle
iti v detajle entrar en detalles

déterminer [-ne] verbe transitif določiti, ugotoviti, dognati; odločiti; pripraviti, privesti (à do); povzročiti, imeti za posledico

se déterminer odločiti se (à za)
les experts ont déterminé les causes de l'accident izvedenci so ugotovili vzroke nesreče
l'adverbe détermine le verbe prislov določuje glagol
je l'ai déterminé à ce voyage pripravil sem ga do tega potovanja
cet incident a déterminé un retard important ta incident je povzročil veliko zamudo
à quoi vous êtes-vous déterminé? za kaj ste se odločili?

detestation [ditestéišən] samostalnik
stud, gnus; mržnja

it is my detestation gnusi se mi
to have (ali hold) in detestation čutiti gnus do, zgražati se nad

dētrūdō -ere -trūsī -trūsum

1. dol pahniti (pehati), dol potisniti (potiskati), odpahniti (odpahovati), odriniti (odrivati): Teucri (Volscos) … detrudere (namreč z zidovja) contis V., aliquotiens detrusus (sc. de rostris) S. fr., impetu detrudere virum (sc. de ponte) L., impedimenta per praeceps L., Albani Hiberique … detrudere T. so trgali s konj. Kam? istoc maleficos Pl., hucine nos ad senem Pl., aliquem ad molas Pl., in pistrinum detrudi Ci., fulmine Phoebigenam Stygias detrusit ad undas V., hoc detrude caput sub Tartara telo (s strelo) V., sub inania corpus Tartara detrusum O., d. aliquem contis remisque in mare Suet. Od kod? z abl.: scutis tegimenta C. potrgati s … , naves scopulo V. od skale odriniti.

2. occ.
a) voj. sovražnika z njegovega položaja pregnati, spoditi: hostem finibus V., hostem in proclive Auct. b. Alx., levis armatura pulsa detrusaque L.; pren. (o neživih subj.): ex qua (arce) me nives, frigora, imbres detruserunt Vatinius in Ci. ep.
b) jur. koga z njegove posesti odriniti, pregnati: aliquem ex praedio vi, aliquem de saltu agroque communi vi Ci.
c) koga kam zagnati, zanesti: vi tempestatum Cythnum insulam detrusus T.

3. pren.
a) koga k čemu (pri)siliti, privesti, v kak položaj (po)gnati, spraviti, postaviti, koga do česa dovesti, pripeljati: qui … ad mendacitatem properent se detrudere Pl., aliquem ad id, quod facere possit, d. Ci., d. in luctum et laborem Ci. ep., necessitas nos ad ea detrusit Ci., d. eloquentiam in … angustas sententias Ci., ad necessitatem belli civilis d. T., a primo ordine in secundum, ex secundo in novissimum detrudi Suet.
b) koga (kot tekmeca) izpodriniti: detrudendi Domitii causā Suet.
c) koga poniž(ev)ati: cives in impiorum poenam d. Ci.
č) koga na silo od česa odvrniti: me de mea sententia d. Ci. ep.
d) kaj odgoditi, odložiti, preložiti: comitia in mensem Martium, comitia ad adventum Caesaris Ci. ep.

dettaglio m (pl. -gli) detajl, nadrobnost, podrobnost:
entrare nei dettagli opisati do najmanjše podrobnosti
vendere al dettaglio trgov. prodajati na drobno

dette [dɛt] féminin, commerce dolg; figuré moralna obveznost

dettes actives, passives aktiva, pasiva
dette criarde težeč dolg
dette d'honneur, de jeu časten, igralski dolg
dette publique, de l'Etat državni dolg
dette à court terme, à long terme kratkoročen, dolgoročen dolg
amortissement masculin, extinction féminin d'une dette amortizacija dolga, razdolžitev
acquitter, payer, régler, rembourser une dette plačati, poravnati, vrniti dolg
amortir, éteindre une dette amortizirati dolg
contracter, faire des dettes delati dolgove
être en dette avec quelqu'un biti zadolžen pri kom
être accablé, criblé, perdu de dettes do vratu tičati v dolgovih
je vous garde une éternelle dette de reconnaissance večno vam bom dolžan hvalo
recouvrer une dette izterjati dolg
qui paye ses dettes s'enrichi (proverbe) kdor plačuje svoje dolgove, postaja bogat

deux [dö] adjectif, num dva, dve; masculin število dve, dvojka; drugi

les deux, tous (les) deux oba
deux à deux po dva in dva, paroma, v parih
deux mots nekaj besed
à deux pas d'ici čisto blizu, v bližini
en moins de deux (familier) zelo hitro
en deux na dva dela, na dvoje
de deux jours l'un vsak drugi dan
en deux secondes v hipu
le deux mai 2. maja
tous les deux du mois vsakega drugega (dne) v mesecu
entre les deux ne to, ne ono; na pol
Fait-il chaud ou froid? - Entre les deux. Je toplo ali hladno? - Ne toplo ne hladno, srednje.
le deux arabe, romain arabska, rimska številka dve
ceci est clair comme deux et deux font quatre to je jasno kot beli dan
l'amour et l'amitié, cela fait deux ljubezen in prijateljstvo, to je dvoje
il ne fait ni une ni deux on si ne da, ni mu treba dvakrat reči; on se hitro odloči
partager en deux razpoloviti
ne pas savoir dire deux (figuré) ne znati šteti do tri
il n'y a pas deux voix, deux avis vsi so si edini
à nous deux! storiva kar morava storiti!; (grožnja sovražniku, tekmecu) sedaj pa ti in jaz!
un tiens vaut mieux que deux tu l'auras boljši je vrabec v roki kot golob na strehi
jamais deux sans trois (proverbe) v tretje gre rado

Devica samostalnik
1. astronomija (ozvezdje) ▸ SzűzOzvezdje Devica – Virgo je pri nas zvečer vidno od marca do julija. ▸ A Szűz – Virgo csillagkép nálunk márciustól júliusig látható.
Mars v januarju potuje skozi ozvezdje Device. ▸ A Mars januárban áthalad a Szűz csillagképen.

2. v krščanstvu (o Jezusovi materi) ▸ Szűz, Szűzanya
Na kamnitem oltarju je lesena Marijina podoba; v naročju Devica drži Jezusa, nad njima pa bedi Bog Oče. ▸ A kőoltáron egy fából készült képen a Szűzanya látható, amint karjában tartja Jézust, és az Atyaisten vigyáz rájuk.
Povezane iztočnice: Devica Marija

dēvolvō -ere -volvī -volūtum

1. dol (z)valiti: saxa … praecipitata muro in musculum devolvunt C., d. cupas de muro in musculum, clipeos e muris Cu., auratas trabes V., corpora in humum O.; occ. (pesn.): aliquem vitā suā d. Pl. s sveta spraviti, fusis mollia pensa devolvunt V., Pindarus … per audaces nova dithyrambos verba devolvit H. vali po drznih ditirambih kakor deroča reka nove besede, agmen moenibus d. Lucan. hitro speljati.

2. med. devolvi dol valiti se, dreti, pasti (padati) = na tla zvaliti se, zvrniti se, zgruditi se: veluti monte praecipiti devolutus torrens L., Tigris … praeceps inter saxa devolvitur Cu., iumenta cum oneribus devolvebantur L., devolvi scalis, ex praecipiti Cu., lectulo Sen. ph., devolutis tonitribus di sunt locuti Ph. ob bučnem grmenju, iterum (intestinum) cum quodam quasi murmure devolvitur Cels.; pren. (nazaj) pogrezniti se, ponižati se: devolvere (imp. med.) retro ad stirpem L., eo devolvi rem L. do tega je prišlo, ad spem estis inanem pacis devoluti Ci. prišli ste, devolvi ad otium et inertiam Col., in ultima flagitia Aug., inde sermo devolutus est ad monasteriorum greges Aug.

deževje samostalnik
(o dežju) ▸ esőzés, esőOb večdnevnem močnem deževju lahko pride do zemeljskega plazu. ▸ A többnapos heves esőzések földcsuszamlást okozhatnak.
Vremenoslovci močno deževje napovedujejo še za prihodnjih nekaj dni. ▸ Az meteorológusok a következő napokra heves esőzéseket jósolnak.
Delavci so od jutranjih ur odstranjevali posledice močnega deževja. ▸ A munkások a reggeli óráktól kezdve a heves esőzés következményeinek eltakarításán dolgoznak.
Povezane iztočnice: monsunsko deževje