Franja

planctus -ūs, m (plangere)

1. šumeče udarjanje s perutmi, šumenje (šumot) peruti: tremuit perterritus aether planctibus insolitis Petr., unum omnes incessere planctibus, unum infestare manus Val. Fl.; tudi pljuskanje (udarjanje, šumenje, bučanje) valov: exprimit et planctus illisae cautibus undae Lucan.

2. udarjanje (bitje) po prsih, rokah in kolkih v znamenje žalovanja, vitje rok, žalni hrup, hrupno žalovanje (= gr. κόμμος): Iuv., gemitus ac planctus T., planctus et lamenta T., si nullis planctibus defuncta revocantur Sen. ph., pectora illiso sonent contusa planctu Sen. tr., verberabam aegrum planctibus pectus Petr., ploratu lamentisque et planctibus tota regia personabat Cu., clamor barbaro ululatu planctuque permixtus Cu., luctus planctusque Lucan., planctu … et longis praefata ululatibus infit Stat., et factus est planctus magnus in Israel Vulg.; pl.: planctus muliercularum Hier.; pooseb.: tunc Luctus et atri pectora circumstant Planctus Maerorque Dolorque, atque omnes adsunt Poenae Sil.

plangemäß po načrtu, v skladu z načrtom

plangor -ōris, m (plangere)

1. hrupno udarjanje, ploskanje, tleskanje, šumenje: horrificans Zephyrus proclivas incitat undas … quae tarde primum clementi flamine pulsae procedunt leviterque sonant plangore cachinni Cat., reddebat sonitum plangoris (sc. echo) O., tentat solito plangore ferire pectora O., feminis plangore (po kolku) et capitis ictu … uti oportebit Corn.

2. s tarnanjem združeno bitje po prsih, rokah, kolkih v izraz žalosti, tarnanje, žalni hrup, hrupno (glasno) žalovanje (dostikrat v povezavi s pomeni pri št. 1): Ps.-Q., Val. Fl., tu diadema imponebas cum plangore populi Ci., sublato etiam filio parvo plangore et lamentatione compleremus forum Ci., resonant late plangoribus aedes V., tecta fremunt, resonat magnis plangoribus aether V., cavae plangoribus aedes femineis ululant V., plangorem dare O., fervet iter gemitu et plangoribus arva reclamant Stat., digno plangore Nealce Hippomedonta ciens Stat., iam plangore viae, gemitu iam regia mugit flebilis Stat., nocte dilapso diem totum lacrimis ac plangoribus misella consumit Ap., ululabili cum plangore ad eum statim prosilit Ap., puerum illum parentes sui plangoribus fletibusque querebantur Ap., ea cum se diutino plangore cruciasset Ap., moenia Leptitana funestis plangoribus resonantia feminarum Amm.

planmäßig načrten, sistematičen; Stelle: reden; Adverb po načrtu, v skladu z načrtom

planter [plɑ̃te] verbe transitif na-, po-, zasaditi; postaviti; zabiti (žebelj)

planter là quelqu'un (figuré) pustiti koga na cedilu, zapustiti koga
planter quelque chose opustiti kaj
planter une tente, un drapeau postaviti šotor, zastavo
planter son regard dans les yeux de quelqu'un zapičiti oči v koga
se planter zasaditi se; nepremično stati
venir se planter devant quelqu'un postaviti se pred koga

plantilla ženski spol notranji podplat, vložek (podplat); naris; šablona; razvrstilnica po činih; prazno bahanje

plantilla de corcho podplat iz plutovine

platform-truck [plǽtfɔ:mtrʌk] samostalnik
voz z ročicami za vožnjo po peronu

play off

1. prehodni glagol
končati igro, odigrati odloženo tekmo
figurativno izigrati koga, naščuvati koga (against proti)
igrati po posluhu

2. neprehodni glagol
igrati vlogo, pretvarjati se

to play off graces koketirati, očarati, kazati svoje čare

plâz m, mest. u plázu, mn. plȁzovi
1. pri plugu leva ročica, na katero je pritrjen lemež
2. plazenje, gomazenje: u jednom mu se času učini da razabire nisko pri zemlji plaz glista
3. strmina, pobočje: silazio je vuk strmim -om i dovukao se do česme
4. sanica, del sani, ki drsi po snegu

please [pli:z]

1. prehodni glagol
ugajati komu, narediti veselje, razveseliti; ustreči, zadovoljiti
ironično blagovoliti (to do kaj narediti)

2. neprehodni glagol
dopasti se, ugajati, prikupiti se, biti po volji

it pleases me, I am pleased with ugaja mi
I'll be pleased veselilo me bo
I'm only too pleased to do it to naredim z največjim veseljem
I'm pleased to say veseli me, da lahko rečem
to please o.s., to do what one pleases delati, kar se komu zljubi
please yourself postrezi si, kot želiš
only to please you samo tebi na ljubo
please God če bog da
if you please če dovoliš, če ti je prav
and now if you please zamisli, lepo te prosim
please prosim
please not prosim ne

plērus-que, plēra-que, plērum-que, pl. plērīque, plēraeque, plēraque (plērus [prim. plēnus] + -que)

I. sg. le pri kolekt. največi del (česa): Ap., Gell. idr., iuventus pleraque Catilinae favebat S., Carthaginienses pleraeque Africae imperitabant S., exercitum plerumque opperiri iubet S.; subst. plerumque največji del: ubi plerumque noctis processit S., per Europae plerumque L.; pl.: pleraque eius insulae Cu. največ delov; acc. adv. plērumque
a) po večini, večinoma, večidel, navadno: Pl., C., H. idr., ut p. evenit Ci., plerumque … semper L. idr.
b) (z okrepljenim pomenom = gr. πολλάκις) pogosto(krat), zelo (prav) često, v mnogih primerih (slučajih), sicer vselej: Suet. idr., p. permoveor, num ad ipsum referri verius sit T., quibus plerumque fidere Vitellius T., equites plerumque omnes tela intra vallum coniciebant C., mite … ingenium, nisi suam naturam plerumque fortuna corrumperet Cu., namque Diespiter igni corusco nubila dividens plerumque H.
c) (z oslabljenim pomenom) včasih: Ps.-Q., Icti. —

II. pl.

1. največ njih, večina: multi nihil prodesse philosophiam, plerique etiam obesse arbitrantur Ci., plerasque naves remisit, pontones Lissi reliquit C., plerique Belgae C., in plerisque Ci. v največ primerih, v večini primerov, plerique omnes Ter., N. skoraj vsi; s partitivnim gen.: Plin., Gell. idr., plerique nostrorum oratorum Ci., quorum plerique Ci., plerique Poenorum Ci., amicorum plerosque necaverat S., quarum (sc. urbium) pleraeque situ inexpugnabiles L.; s praep. ex: plerisque ex factione corruptis S.

2. (pre)mnogi: non dubito fore plerosque, qui … N., cum pleraque possimus proferre testimonia, uno contenti erimus N., rapti e publico plerique, plures in tabernis intercepti T.

Opomba: Za gen. pl. se klas. uporablja plurimorum, plurimarum.

plȉskavica ž
1. zool. delfin
2. mitol. ptica, ki po ljudski veri napoveduje prihodnost
3. ploščat kamen, ki odskakuje, ko ga vržeš po vodni gladini

pluck² [plʌk]

1. prehodni glagol
trgati, odtrgati (sadje, cvetje); puliti, izpuliti (perje, lase, plevel); skubsti, oskubiti (perutnino); potegniti, vleči (za roko)
glasba prebirati strune
pogovorno oskubsti koga, nasankati koga
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
puliti, vleči (at za)
loviti, grabiti po čem

sleng to be plucked pasti pri izpitu
to pluck down ponižati
to have a crow to pluck with imeti s kom obračun
to pluck up one's courage (ali heart, spirits) zbrati pogum
to pluck up a crow ukvarjati se z jalovim delom
to pluck a pigeon nasankati budalo

ply² [plái]

1. prehodni glagol
rokovati (s čim), uporabljati kaj; opravljati, izvrševati, pridno delati; obdelati, obdelovati (with)
figurativno nadlegovati, zasipati (z vprašanji, udarci), ponujati, siliti (k pijači) redno oskrbovati (with s, z)
redno voziti po

2. neprehodni glagol
redno voziti (between med)
navtika redno pluti (redna zveza), lavirati, pluti proti vetru; truditi se, sukati se pri delu
britanska angleščina čakati na stranke (nosači, taksisti itd.)

to ply one's book pridno se učiti
to ply the bottle rad ga srkati
to ply a trade opravljati obrt
the ferryboat plies the river trajekt redno vozi po reki

pneu, pluriel pneus [pnö] masculin, automobilisme pnevmatika, gumen plašč in zračnica; familier po cevni pošti poslano pismo

pneu sans chambre (d'air) pnevmatika brez zračnice
pneu de rechange, de réserve rezervna pnevmatika
pneu ballon zelo debela in udobna pnevmatika za bicikel
pneus pleins polne pnevmatike (ki se ne napihnejo)
pneu dégonflé, crevé prazna, počena pnevmatika
gonfler un pneu napihniti pnevmatiko
pneus-neige masculin pluriel zimske pnevmatike

pneumatique [-tik] adjectif pnevmatičen, zračni; masculin gumen plaščin zračnica; po cevni pošti poslano pismo; féminin nauk o plinih

marteau masculin pneumatique pnevmatično kladivo
canot masculin pneumatique pnevmatičen čoln

pobàūčkē prisl. po vseh štirih: djeca ne mogu da upravo idu nego tako pobaučke pužu

pobínkošten -tna -o iza Duhova, po Duhovima, poslije, posle Duhova: druga -a nedelja; -i čas

pobískati pòbīštēm pobrskati po laseh, poiskati (si, komu) uši: pobiskati koga

pȍbočkē prisl. po strani: ležati pobočke