Franja

mój mi (pl mis) ; (poudarjeno) (el) mío

moji (člani moje družine) los míos
moji starši mis padres
moj bog! ¡Dios mío!
moje in tvoje lo mío y lo tuyo
on je moj zelo dober prijatelj (él) es muy amigo mío
po mojem (mnenju) en mi opinión

mójster maître moški spol , patron moški spol ; (v tovarni) chef moški spol d'équipe ; (v športu) champion moški spol, familiarno as moški spol

koncertni mojster violon moški spol solo appelé à diriger l'orchestre
plesni mojster maître de danse
mojster skaza gâcheur moški spol, bousilleur moški spol, familiarno bâcleur moški spol, saboteur moški spol
svetovni mojster champion du monde
šahovski mojster maître d'échecs
mojster volana as du volant
zidarski mojster maître maçon
postati mojster passer maître
vaja dela mojstra c'est en forgeant qu'on devient forgeron
delo hvali mojstra à l'œuvre on reconnaît l'artisan
najti svojega mojstra trouver son maître (ali à qui parler)

móker wet; damp; (oči) watery; (zemlja, tla) sodden, spongy; moist (od with)

čisto móker od dežja soaked through with rain
bil je móker kot miš he had not a dry stitch on
bil je do kože móker he was wet to the skin
móker za ušesi (figurativno, neizkušen) wet behind the ears
móker za ožeti wringing wet
móker kot miš as wet as a drowned rat, soaking wet

mollis -e, adv. molliter (iz *moldu̯is, indoev. baza *meld- iz kor. *mel- teptati, drobiti, tolči, mleti; prim. skr. márdati, mr̥dnáti [on] tre, mečka, drobi, melje, gr. ἀ-μαλδύνω slabim, uničujem, lat. molere, sl. mlad)

I. mehek, vóljen (volján), nežen: Pl., dura saxa molli aquā cavantur O., m. gramen O., castaneae V., fraga O., arista V. mehek, gladek, herbae tenerae atque molles Plin. iun. vitke in nežne, cervix, latus, genae, manus O., tumor, ōs, cutis, caro Cels., facies decora fulta molli pede H. nežna in šibka noga, si venter mollis est Cels. če je na otip mehek, (v slabem pomenu) venter m. H. upadel, mlahav život (trup), caseus (naspr. aridus) Cels., pituita (naspr. sicca et arida) Cels., mollissima cera Ci., molliter ossa cubent O., aves mollissime nidos substernunt Ci.; preg.: in molli carne vermes nascuntur Petr. v voljnem mesu se radi zaredijo črvi = flegmatiki (pohlevneži, „lenokrvniki“) so kaj lahko izpostavljeni žalitvam; subst. mollia -ium, n mehkoba, mehkost, mehkota: panis Plin. sredica; abs.

1. mehkužnice, vrsta rib: Plin.

2. odprtje, mehko iztrebljanje (naspr. dura alvus): Cels. —

II. metaf.

1.
a) mehek = gibek, gibljiv, gibčen, vóljen (volján), prožen (naspr. durus): Lucr., Plin., Val. Fl., Cl., artūs (digitorum) Ci., bracchia O., colla, crura V., oscilla V. lahko gibljive, capilli H., O. voljni, valovito se spuščajoči, iuncus V., virgulta Petr. poet., feretrum, pilenta V., torus O., cubile Cels., prata O. mehke trate, viridi caespite mollis humus O., arcus O. nenapet, et tunicam, molli mater quam neverat auro V. iz voljnih (mehkih) zlatih niti, Calamidis signa dura, sed tamen molliora quam Canachi Ci. togi, a vendar bolj živi, prim. excudere mollius aera V., tener et mollis incessus Sen. ph. lahka, in incessu mollior O., molliter incedere O. ali ire Pr. ali pedem referre Q. lahno, rahlo, mollius membra movere H.; (v govorništvu in pesništvu) gladek, gladko tekoč: oratio mollis et tenera et ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., molle et Xenophonteum genus orationis Ci., molles levesque versus (naspr. duriusculi) Plin. iun., mollissimum rhythmorum genus Q., molle atque facetum annuerunt Vergilio Camenae H. gladko tekočo pesem.
b) rahel, prhek, sipek: harena O., litus C. s sipkim peskom, planities Plin., mollius solum Cu.
c) mehek = lahen, voljan, gladek, lagoden, nežen, mil, blag, miren: Pl., Cels., aurae, zephyri O. voljne (blage), voljni (blagi), aestas V., caelum Fl. mehko, milo, regio Fl. ugodna, mollissima vina V. zelo voljna, gladka (= gladko tekoča), mollis aquae natura Lucr., undae Lucr. ali flumen Cat. mirno tekoči (tekoča), Euphrates ibat iam mollior undis V. že mirneje, ne več valovito.
d) položen, lahen, napet: clivus V., Q., Danuvius, molli et clementer edito montis Abnobae iugo effusus, pluris populos adit T., trames O., naves in litore molli atque aperto relinquebat C., trabes molli fastigio coniungunt C. v topem kotu, topokotno, curvamen Plin. iun. počasi (polagoma) nastajajoča, colles ad orientem molliter devexi Col., agri mollissime devexi Ci.

2. (duševno) mehek = sprejemljiv za kaj, dovzeten, občutljiv, razdražljiv, čuteč, nežnočuten, rahločuten, mehkovoljen, popustljiv, prizanesljiv, obziren, razumevajoč: Amm., mollis et minime resistens ad calamitates perferendas mens eorum (sc. Galllorum) est C., mollis animus ad accipiendam et ad deponendam offensionem Ci., mentes O. razdražljiv, homo mollissimo animo Ci. zelo mehkega (nežnega) srca, m. consul L. nežnočuten, mollior dea O., mollis in obsequium O. ustrežljiv, nec rigido mollior aesculo H., infima auriculā mollior Ci., molles auriculae H. za laskanje dovzetna, toda mollissimae aures Plin. iun. zelo nežnočutna, zelo občutljiva (= ušesa, ki jih hvalisanje žali), purpureus molli in ore fiat pudor O. na rahločutnem obrazu, cor, pectus O. občutljivo, languor O., anni (enalaga = anni, quibus pueri molles sunt) O. nežna življenjska doba, per metum ex recenti clade mollius consulere L. preveč popustljivo, nimis molliter aegritudinem pati S. preveč se prepustiti nejevolji, molliter aliquid ferre Ci., Sen. ph. mehkužno, popustljivo, nemoško.

3.
a) raznežen, razvajen, mehkužen, pomehkužen: Varr., Sen, ph., mollia et fluida corpora Gallorum L., gens L., et locis mollioribus et accolarum ingeniis L., solutus et mollis in gestu Ci., Sabaei V., viri H. pohotneži, poseb. = pathici L., tudi subst.: molles et impudici Vitr., ne quid effeminatum aut molle et ne quid durum aut rusticum sit Ci., inertia H., disciplina Ci., educatio Q., vita O., in his mollibus castris (sc. amoris) O., molliter se curare Ter., delicate ac molliter vivere Ci., populus molliter habitus T. pomehkužen; subst. m. molles O. mehkužniki, mehkužneži.
b) nebojevit, ne upirajoč se, plašen, boječ: columbae, lepus H., pecus V.

4. blag, mil, prijazen, nežen, prijeten, rahel: molli vultu aspicere O. s prijaznim, spem mollibus sententiis alere S., iussa, imperia V., H., dicta V., mollia dictu Sil., oratio philosophorum, Caesaris Ci., id quam mollissimā viā consequi L. po kar najlažji poti, na kar najlepši način (prim. sl. „po liniji najmanjšega odpora“), cuncta apud imperatorem in mollius referre T. z razlago blažiti (= lepše prikaz(ov)ati), aliquid mollius interpretari T., feci parce et molliter Ci.; enalaga: viri molles aditus et tempora noras V. kdaj je dobre volje in dosegljiv (dostopen), mollissima tempora fandi V. najugodnejši, najprimernejši, veniet mollior hora votis tuis O. ugodnejša, mollius eadem illa abnuere L. rahleje zavrniti, manj nenaklonjenega se (po)kazati.

5. všečen, udoben, prijeten, sprejemljiv, privlačen, lep, sladek: mollem ac iucundam efficere senectutem Ci., inflexit orationem et eam mollem teneramque reddidit Ci., molliores flexiones in cantu Ci., translationes quam mollissimae Ci. kar najmanj presenetljive, m. gestatio Plin. iun., umbra V., quies Lucr., otia O., somnus Tib.; n. adv.: molle subridere Pers., mollia ridere O.

6. priljubljív, prisrčen, nežen, mil, ganljiv: sermo S., vincuntur molli pectora dura prece O., carmen H., illud mollissimum carmen Ci. nadvse ganljivo mesto, desine mollium querellarum H., mollibus lenire verbis aliquem H., versūs O. ali modi H. ljubezenske pesmi.

7. vdan, miren, hladnokrven, brezstrasten, nestrasten: molles, ubi ira resedit, animi L., quod ferendum est molliter sapienti Ci. vdano, voljno, mollius loqui (naspr. sine more furere) V.

momènt moment, instant; second; (dejavnik) factor

v momèntu (v hipu, kot bi mignil) in a second (ali in a jiffy, in a trice, in a twinkling), in an instant
inercijski momènt moment of inertia
psihološki momènt the psychological moment, the right time
vrtilni momènt fizika torque, twisting moment
v momèntu je bilo vse končano everything was over in a flash
on ima svoje dobre momènte (figurativno) he has his decent spells
moraš oditi ta momènt you must start straight away (ali right off)
momènt, ne razumem te popolnoma! half a second, (ali pogovorno hang on a sec!), I don't quite get you!

monde² [mɔ̃d] masculin svet; Zemlja; obljudeni svet; svetsko življenje; človeštvo, ljudje, družba, družina, svojci, prijatelji, znanci; obiski, gosti

de ce monde zemeljski, (od) tega sveta
(jusqu')au bout du monde do konca, na koncu sveta
depuis que le monde est monde odkar svet stoji, (že) od nekdaj
le mieux du monde kar najbolje na svetu
pas le moins du monde nikakor ne, gotovo ne
de par le monde po vsem svetu
pour rien au monde, pas pour tout l'or du monde, pour tous les trésors du monde za nič na svetu ne, za nobeno ceno
aux quatre coins du monde na vseh kontinentih
aux yeux du monde pred vsemi (Ijudmi)
à la face du monde javno, vpričo vseh (ljudi)
un monde de množica (česa)
le grand monde svet bogatašev
monde capitalisle, socialiste kapitalistični, socialistični svet
le monde entier ves, cel svet
monde primitif prvotni svet
l'Ancien Monde, le Monde des Anciens Stari svet
l'autre monde onstranstvo, posmrtno življenje
demi-monde polsvet, eleganten, a moralno pokvarjen svet
la fin du monde konec sveta
le petit monde mali ljudje; otroci, otroški svet
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
Monsieur Tout-le-Monde kdorkoli, prvi prišlec
vieux comme le monde zelo star
aller dans le monde zahajati v družbo, na družabne prireditve, zabave
avoir du monde imeti goste, obisk
le match a attiré un monde fou tekma je privabila ogromno ljudi
courir le monde biti stalno na potovanjih
disperser aux quatre coins du monde raztresti na vse štiri dele sveta, na vse strani, na vse vetrove
envoyer quelqu'un dans l'autre monde poslati koga na drugi svet, ubiti ga
n'être plus au monde ne biti več na svetu, ne več živeti
depuis que je suis au monde odkar živim
il n'est plus de ce monde on je (že) umrl
ainsi va le monde tako je na svetu
être du même monde biti iz istega miljeja, iz iste družbe
(familier) c'est un monde! to je nezaslišano!
c'est le monde renversé! to je na glavo postavljen svet!
faire tout au monde storiti vse, kar se le da; zelo se truditi
faire le tour du monde iti, potovati okoli sveta
se faire un monde de quelque chose pripisovati čemu preveliko važnost
mettre au monde spraviti na svet, roditi
recevoir du monde spreje(ma)ti obiske
venir au monde priti na svet, roditi se
il n'y avait pas grand monde ni bilo veliko ljudi
il faut de tout pour faire un monde (proverbe) na svetu mora pač vse biti (tudi kaj slabega)

money [mʌ́ni] samostalnik
denar, plačilno sredstvo; bogastvo, premoženje
množina, arhaično ali
pravno vsote denarja

money of account denar kot merilo vrednosti, a ne v obtoku (angleška guinea)
money on account denar v dobrem
money on (ali at) call dnevno plačljiv denar
money on hand denar pri roki
money due neplačan (zapadel) denar
ready money gotovina pri roki
pogovorno in the money pri denarju, bogat
out of money brez denarja
short of money na tesnem z denarjem
to get one's money's worth imeti stroške povrnjene, dobro kupiti
to make money (by) obogateti, dobro zaslužiti (s, z)
to coin money hitro obogateti
sleng money for jam lahek zaslužek
to marry money bogato se poročiti
ekonomija money in cash (ali hand) stanje blagajne
money makes the mare go denar odpira vsa vrata
not for love or money na noben način
for one's money kolikor se koga tiče
made of money bogat
to pay money down plačati v gotovini
pin money postranski zaslužek
to put one's money on staviti denar na
to raise money izprositi denar, dobiti denar v gotove svrhe, sposoditi si denar
time is money čas je zlato
conscience money denar, vplačan v državno blagajno (zaradi davčne utaje)
to call in money zahtevati denar nazaj, zahtevati izplačilo
to recall money odpoklicati kapital
it is not every man's money ni za vsakega enako vredno
to come into money priti do denarja, podedovati denar

móra nightmare; incubus; figurativno (tečnež, nadležnež) a wearisome person, a bore

móra ga tlači he is having a nightmare (ali nightmares)
on je prava móra (figurativno) he is a regular bore

moralize [mɔ́rəlaiz]

1. neprehodni glagol
moralizirati (on)

2. prehodni glagol
učiti nravnost; vsiljivo svariti

mórati to have to, to be obliged (ali forced, compelled) to; to be bound

vlak mora priti ob petih the train is due at five
moram I must
to mora še priti that is still (ali yet) to come
tu mora biti kaka napaka there must be some mistake
to bi ti moral vedeti you ought to know that
to bi mi ti moral poprej povedati you ought to have told me that before
to bi moralo biti (do) sedaj že pripravljeno it ought to be ready by now
zdravniki so mu morali odrezati nogo the doctors had (ali have had) to amputate his leg
moral je oditi (= najbrž je odšel) he must have left, I suppose he is gone
on mora vedno prepozno priti he always has to be late
moram se smejati, ko (če) (vidim) I cannot help laughing when (I see)...
žal mi je, da moram reči... I am sorry to say...
mora biti bolan he must be ill, most likely he is ill, he is presumably ill
to mora biti it is unavoidable
on mora vedno imeti zadnjo besedo he always will have the last word
moral je umreti he was doomed to die
tudi če bi moral umreti, bi še vedno rekel... even though I were to die for it, I would still say...
to knjigo morate (nujno) brati this book is a must for you
mora biti (= gotovo je čez) 70 let star he must be over seventy

mórati deber; tener que; verse obligado; verse en la necesidad de ; (na ukaz) estar obligado a, tener la obligación de

moram to storiti tengo que hacerlo
moral sem plačati tuve que pagar
(on) mora biti nor debe de estar loco
mora biti zelo zanimivo tiene que ser muy interesante
če že mora biti si es necesario, si no hay otro remedio, si hay que hacerlo

mordà perhaps; maybe; possibly; arhaično peradventure; likely; arhaično perchance

mordà, da ne perhaps not
on mordà pride jutri he may come tomorrow
on mordà še pride he might still (ali yet) come
mordà je mislil na to he might possibly have thought of it
mordà je še čas, da... there may still perhaps be time to...
mordà se zgodi it may happen

mórje sea, (svetovno) ocean; pesniško billow

ob mórju by the sea
na mórju at sea; at the seaside, on the seashore
na odprtem mórju on the open sea, on the high seas
onstran mórja beyond the sea
prek mórja overseas, oversea
odprto mórje high sea, open sea, pesniško main
Črno (Rdeče, Mrtvo) mórje the Black (the Red, the Dead) Sea
Kaspijsko mórje the Caspian Sea, the Caspian
Jadransko mórje the Adriatic Sea, the Adriatic
Severno mórje the North Sea
Sredozemsko mórje the Mediterranean, pogovorno the Med
Tiho mórje the pacific, the Pacific Ocean
kipenje mórja surf (of the sea)
mirovanje mórja calm (ali calmness) of the sea
bitka na mórju naval battle
nagrbančeno, nagubano mórje choppy sea
razburkano mórje a heavy sea, a rough sea, an angry sea
mórje krví (figurativno) seas pl of blood
mórje oblakov a sea of clouds
mórje težav a sea of troubles
vožnja po mórju naviagation, seafaring, voyage
iti na mórje to go to the seaside, to go to the sea
peljati se čez mórje to cross the sea
biti na mórju to be at the seaside, to be by the sea
potovati po mórju to voyage
potovati po mórju in po kopnem to travel by land and sea
mórje je razburkano the sea is running high, there is a heavy swell
pasti v mórje (s krova) to fall overboard
vreči v mórje (z ladje) to throw overboard
to je kaplja v mórje (figurativno) it's a drop in the bucket
mórje obliva obalo the sea washes the coast
navadil sem se na mórje I have got used to the sea
posvetiti se mórju (postati mornar) to go to sea, to follow the sea, to decide on a sailor's life (ali humoristično a life on the ocean wave)
vsa družina je na mórju all the family are at the seaside
kapljica v mórje (figurativno) a drop in the ocean

mornárski sailor's, sailor, seamanlike, seamanly

mornárska bluza sailor's blouse
mornárska krčma sailor's tavern
mornárska obleka sailor suit
mornárska obleka in posteljnina (mornarja vojne mornarice) slops pl
mornárski ovratnik sailor collar
mornárska pesem sailor's song, (sea) shanty
mornárski suknjič pea jacket
mornárski posel, poklic, življenje a seafaring life, humoristično a life on the ocean wave
mornárski tovariš (mornar na isti ladji) shipmate
soba za mornársko obleko (opremo) slop-room

morrow [mɔ́rou] samostalnik
arhaično jutro

the morrow jutri, naslednji dan
on the morrow naslednjega dne
the morrow of naslednji dan, čas takoj po

mortgage¹ [mɔ́:gidž] samostalnik
pravno zastava, poroštvo (v nepremičninah), zastavnica, zastavno pismo; hipoteka, poroštveno pismo

to give in mortgage zastaviti
by mortgage hipotečno
to borrow on mortgage vzeti posojilo na hipoteko
to foreclose a mortgage izjaviti, da je hipoteka zapadla
to lend on mortgage posoditi na hipoteko
to raise a mortgage on vzeti hipotečno posojilo na kaj

mother² [mʌ́ðə] prehodni glagol
roditi (tudi figurativno)
po materinsko skrbeti, priznati materinstvo

to mother a novel on s.o. pripisati komu avtorstvo romana

motion¹ [móušən] samostalnik
gibanje; kretnja; hoja (težka, lahka); premik; zamah, pogon
figurativno spodbuda, nagib
pravno, parlament predlog
medicina stolica
množina koraki, ravnanje, dejanja

on the motion of na predlog koga
to go through the motions of pretvarjati se, navidezno kaj delati
to have a motion iti na potrebo
in motion gibajoč, v pogonu
to make a motion; ali to bring forward a motion predlagati kaj v skupščini
to move a motion nagovarjati ljudi k glasovanju za kak predlog
of one's own motion iz lastnega nagiba, prostovoljno
to put (ali set) in motion sprožiti (postopek), začeti, razgibati
to watch s.o.'s motions budno spremljati dejanja koga
tehnično idle motion prazni tek
tehnično lost motion mrtvi tek

mouche [muš] féminin muha; majhen temen madež; histoire lepotni obližek; bradica; pika; črno središče v tarči; usnjen gumb (na floretu); (= bateau masculin mouche) parnik na Seni

mouche cantharide, espagnole (zoologie, pharmacie) španska muha
mouche des chevaux konjski obad
mouche commune navadna muha
mouche éphémère muha enodnevnica
mouche à miel čebela
mouche à viande mesarska muha, figuré sitnež, godrnjač, nergač
mouche volante črne pega pred očmi
fine mouche prebrisanec, prekanjenec, zvitorepec, lisjak
poids masculin mouche (sport) mušja teža
pattes féminin pluriel de mouche čačke, čečkarije
on aurait entendu une mouche voler vladala je največja tišina
être tendre à la (aux) mouche(s) biti zelo občutljiv, zelo zamerljiv
faire d'une mouche un éléphant iz muhe narediti slona
faire mouche zadeti v črno
il ne ferait pas du mal à une mouche on še muhi ne bi storil nič žalega, on ni zloben
faire la mouche du coche delati se važnega; mnogo si prizadevati, a brez učinka
gober des mouches lenariti
être mangé des mouches biti tarča zasramovanja
mourir, tomber comme des mouches umirati, padati v velikem številu
prendre la mouche (figuré) vzkipeti, razsrditi se
j'ai des mouches volantes miglja, pleše mi pred očmi
quelle mouche vous pique? kaj pa je z vami, kaj vas je pičilo
on prend plus de mouches avec du miel qu'avec du vinaigre (figuré) z darili se veliko doseže

mould² [mould]

1. prehodni glagol
britanska angleščina ulivati (vosek); modelirati, oblikovati (out of iz)
upodobiti (on po)
gnesti (testo); profilirati

2. neprehodni glagol
dati se oblikovati, izoblikovati se

to mould o.s. on s.o. zgledovati se po kom