Franja

povêljnik commandant moški spol ; chef moški spol

poveljnik armije commandant d'armée
poveljnik bataljona, čete, divizije, polka commandant de bataillon, de compagnie, de division, de régiment
poveljnik gasilcev capitaine moški spol des pompiers
poveljnik oddelka chef de détachement
poveljnik postojanke commandant du poste
poveljnik vse vojske généralissime moški spol
vrhovni poveljnik commandant en chef
šef štaba vrhovnega poveljništva v času vojne major moški spol général

povprék de (ali en) travers, diagonalement; en moyenne

vse povprek en bloc, en tas
povprek se postaviti komu (figurativno) se mettre en travers des projets de quelqu'un, contrecarrer (ali contrarier) les projets (ali les desseins) de quelqu'un

povprék adv.

1. di traverso, trasversalmente:
vse povprek per diritto e per rovescio, indistintamente, alla rinfusa

2. (povprečno) in media, mediamente; in genere

povŕsti adv. di fila, di seguito, uno dopo l'altro:
vsi, vse povrsti tutti, tutte; proprio tutti, tutte
povej lepo po vrsti, kje si bil dimmi per filo e per segno dove sei stato

povsód everywhere; in every place; in all places; throughout; ZDA all over; on all sides

o tem se govori povsód po mestu it is the talk of the town
povsód navzoč omnipresent
povsód srečujem prijatelje I meet friends everywhere
povsód drugje everywhere else
povsód, kamor grem everywhere I go, wherever I go
od (vse)povsod from all sides, from everywhere, from all quarters
povsód sem to iskal I have hunted for it high and low
govorica se je povsód razširila the rumour has spread far and wide

powder¹ [páudə] samostalnik
prah, prašek; smodnik
farmacija prašek; puder; zagon, polet

to keep one's powder dry biti pripravljen na vse
the smell of powder borbeno izkustvo, ognjeni krst
sleng to take a powder izginiti, pobrisati jo
pogovorno not worth powder and shot ni vredno truda
food powder hrana za topove, vojaki
šport to put more powder into it močneje udariti, igrati z več poleta

pozabíti oublier , (naučeno) désapprendre

pozabiti se tomber dans l'oubli, s'oublier
pozabiti na svojo dolžnost manquer (ali faillir) à son devoir
ki se da pozabiti oubliable
tega ne bom pozabil (familiarno) je m'en souviendrai
pozabil sem vse, kar sem vedel j'ai désappris tout ce que je savais

pozòbati pòzobljēm pozobati: pozobati grožde; zob; pravi se kao da je pozobao sve znanje (svu mudrost zemaljsku) ovoga svijeta dela se, kot da je z veliko žlico pojedel vse znanje, vso modrost tega sveta; kokoši su ti mozak pozobale kure so ti pamet pozobale

požgan pridevnik
1. (zaradi ognja) ▸ felgyújtott, felégetettNjihove hiše so porušene in požgane do tal. ▸ Házaikat lerombolták és porig égették.
Od doma so tako ostali le požgani gozdovi, ki jih je zaraščalo grmovje. ▸ Az otthonból csak a bokrokkal benőtt, felégetett erdők maradtak.

2. (o poškodovanih rastlinah) ▸ kiégett, megperzselt
Žal je trava zaradi suše pogosto požgana. ▸ Sajnos a fű a szárazság miatt gyakran kiég.
Vse rože v parku so bile požgane od močnega sonca in premalo zalivanja. ▸ A parkban az összes virág megperzselődött az erős napsütés és az öntözés hiánya miatt.
Kri se je izcejala v uvelo in od zimske slane požgano travo tam naokrog. ▸ A vér a fonnyadt és dércsípte fűbe szivárgott.

požg|ati (-em) požigati niederbrennen, verbrennen, odstraniti: wegbrennen; dlake ipd.: versengen; medicina verschorfen; tehnika abflämmen; (zažgati) in Flammen setzen
figurativno požgati vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen

požgáti brûler, embraser, incendier, mettre le feu à quelque chose, mettre en feu, consumer, réduire en cendres, détruire par le feu

požgati vse mostove za seboj (figurativno) bruûler les ponts
slana je požgala popke la gelée a grillé les bourgeons

požréti glej požirati

molčé požreti (fig) poner a mal tiempo buena cara
vse požreti (fig) tragárselas
to mi požre vse premoženje eso se traga toda mi fortuna

praecipitō -āre -āvī -ātum (praeceps)

I. trans.

1. strmoglaviti (strmoglavljati), prekucniti (prekuceváti, prekucávati), (dol) zvrniti (zvračati), prevrniti (prevračati), (dol) zagnati (zaganjati), (dol) vreči (metati): tauros Cu., flumina Sen. ph. tvoriti slape, v slapu (slapovih) padati, aliquem in terram Cu. ob tla vreči, pilas in mare N., se in flumen C., se de muro O., se de turri L., se e Leucade Ci., equites ex equis L.; z abl. separationis: saxa muro C., senes pontibus O., currum scopulis O., se petris Cu.; pogosto med. praecipitari strmoglaviti (strmoglavljati) se, zagnati (zaganjati) se, pognati (poganjati) se, vreči (metati) se: cum alii super vallum praecipitarentur S., per (čez, preko) lubrica saxa praecipitati Cu.; pesn.: lux praecipitatur aquis (dat. = in aquas) O. sonce zahaja, sonce gre v zaton (prim. = Scorpios in aquas praecipitatur O.), nox praecipitata O. iztekajoča se, minevajoča, h koncu hiteča (idoča); redko praecipitare se =
a) strmoglaviti (vreči) se v prepad: consulem designatum tantis conterruit minis, ut is se praecipitaverit Suet.
b) = hitro iti dol, na vrat na nos teči dol, hitro se spustiti: hac te praecipitato Ter.; occ. preveč obrniti navzdol: vitem Ca.

2. metaf.
a) strmoglaviti (strmoglavljati), vreči (metati), pahniti (pehati), pogubiti (pogubljati), uničiti (uničevati): aliquem ex altissimo dignitatis gradu Ci., rem publicam L., aegrum Cels., bellatores Plin. onesrečiti (onesrečevati), spem festinando O., praecipitatus ex patrio regno S., avaritia semet ipsa praecipitavit S., furor iraque mentem praecipitant V. zanašata, praecipitate moras V. hitro odpravite vse zadržke, p. arborem in senectam Plin. pustiti, da drevo pred časom (predčasno) ostari (propade), se in exitium Cels., praecipitari (med.) in insidias L. zabresti, zaiti, pasti.
b) pospešiti (pospeševati), prehitro ukrepati pri čem, prenagliti se pri čem: vindemiam Col., obitum (zahod sozvezdja) Ci. poet., ne praecipitetur editio Q., consilia praecipitata L.; pesn. α) z inf. = priganjati, siliti: Stat., curae praecipitant dare tempus sociis humandis V. β) z ACI: Argum Tiphynque vocat pelagoque parari praecipitat Val. Fl. —

II. intr.

1. strmoglaviti (strmoglavljati) se, (dol) zagnati (zaganjati) se, (dol) pognati (poganjati) se, (dol) drveti (dreviti, dreti), (dol) pasti (padati), spustiti (spuščati) se: in fossam L., Nilus praecipitat ex montibus Ci., praecipitare istuc est, non descendere Ci., non fugis hinc praeceps, dum praecipitare (naglo bežati) potestas (sc. est)? V., nox caelo (abl. separationis) praecipitat (sc. in oceanum) V., sol praecipitans Ci. zatonu (zahodu) se bližajoče; occ. miniti (minevati), izteči (iztekati) se, doteči (dotekati), h koncu hiteti (iti), koncu se (pri)bliž(ev)ati: hiems iam praecipitaverat C.

2. metaf.
a) drviti (dre(vi)ti) (v pogubo, nesrečo), iti po zlu, poginiti (poginjati, pogibati): ad exitium praecipitantem retinere Ci., praecipitantem impellere Ci., res publica praecipitans Ci., rei publicae praecipitanti subveni Ci.
b) zaiti, zabresti, pasti: in insidias L., in amorem Pl.

prae-parō -āre -āvī -ātum (prae in parāre) (vna)prej (poprej) pripraviti (pripravljati), (vna)prej (poprej) imeti kaj pripravljeno, (vna)prej (poprej) preskrbeti (preskrbovati), (vna)prej (poprej) (s potrebnim) oskrbeti (oskrbovati), (vna)prej (poprej) opremiti (opremljati), (vna)prej (poprej) oborožiti (oboroževati): Lucan., Eutr. idr., ova Mart., hiberna Vell., exercitum Vell., machinationes Vitr., bellum Veg., suos milites ad proelia Veg., res necessarias Ci., ea, quae videntur instare Ci., hortos Ci., rem frumentariam C., locum domestici belli causā C., classem Cu., pecunia stipendio militum praeparata Cu., se proelio (dat.) magis quam fugae praeparare Cu., naves, scaphas, frumentum, commeatum L., praeparato ad talem casum perfugio L., praeparatis iam omnibus ad fugam L., onerarias naves ad incendium C. za zažig, profectionem Suet. odpravljati se (odhajati, napravljati se) na pot, gladios Suet., se et suos milites ad proelia S., se bello (dat.) Sen. ph., praeparat se pugnae Plin., cibos hiemi Plin., potum cantharidum Plin., arva frumentis Col., necem fratri T.; metaf.: Petr., aditum nefariae spei Cu. krčiti si pot do upanja, praeparata accusatio, oratio L., qui praeparati erant gratiā principum L., bene praeparatum pectus H. srce, dobro pripravljeno za vse, praeparare animos ad (k) sapientiam concipiendam Ci., meditata et praeparata Ci., praeparato animo se dare quieti Ci., aures (sc. auditorum) praeparatae Ci., gratiam adversus publicum odium T., praeparare se poenae Sen. rh., se scholae Iuv., Suet., omnia efficere nitens, quae animo praeparasset Eutr.; z inf. = nameravati, kaniti, imeti namen, misliti, namerjati: ex ea (sc. Massilia) navigare ad filium praeparabat Eutr., pro quibus sanguinem fundere praeparabat Aug. — Subst. praeparātō: quam nihil festinato, nihil praeparato fecisse videtur Milo! Q. ali ex praeparātō: non enim ex praeparato locutus est, sed subito deprehensus Sen. ph. s pripravljanjem (pripravo), toda ex ante praeparato L. iz pripravljenih zalog.

prae-rogātīvus 3 (praerogāre) najprej (prvi) za mnenje vprašan, najprej (prvi) glasujoč, prerogatíven: centuria praerogativa (Ci.) ali nav. samo subst. praerogātīva -ae, f (držpr. t.t.) prerogatívna centúrija, izžrebana, da na komicijah (volitvah) glasuje prva: Ci., L., Aus., Fest. idr. (tribus praerogativa prerogatívna tríbus (tríbua), h kateri spada posamezna (prerogativna) centurija: Asc.), praerogativam referre Ci. poročati o glasovanju prve centurije, omen valet praerogativae Ci. glasovanje prerogativne centurije velja za ugodno (pred)znamenje, je kot dobro (pred)znamenje odločilno, ker so se vse druge centurije večinoma zgledovale po njej, še zlasti če se je v njenem imenu skrival kak dober pomen (npr. Valeria). — Od tod metaf. subst. praerogātīva -ae, f

1. predvolitve, predhodne volitve, predizbor: militaris ali comitiorum militarium L.

2. ugodno (pred)znamenje, ugoden (pred)znak, ugoden pomen: praerogativa triumphi, voluntatis Ci., praerogativa fecunditatis in feminis Plin.

3. predpravica, posebna pravica, posebna ugodnost, posebna prednost, poseben privilegij, prerogatív: Icti., decoris in gemmis Plin., militares praerogativae Lamp., uti praerogativā deductionis Ulp. (Dig.).

Praestāna -ae, f (praestāre) Prestána = Prekositeljica, boginja prekašanja; njen kult je uvedel Romul, potem ko je vse prekosil v metanju kopja: Prestana est, ut perhibetis, dicta, quod Quirinus in iaculi missione cunctorum praestiterit viribus Arn.

praestō¹, adv. (iz *prae-sitō „pred [nami] ležeč“), le v zvezi z esse

1. vpričo, navzoč, pred očmi koga, pri roki (rokah), na razpolago, na voljo, na uslugo, na službo, pripravljen na namig koga: Pl., Acc., Cu., Iust., Corn., Lucr., Tib., Stat., Lact. idr., praesto esse (= adesse) Ter. tu biti, biti navzoč, javiti (javljati) se, ad nutum alicuius praesto esse Ci., ibi mihi praesto fuit cum litteris tuis Ci. je prišel k meni, quaestores consulibus ad ministeria belli praesto esse L., tibi nulla fuit clementia praesto? Cat. ali se ti ni zganilo nobeno sočutje? ali ti ni vzbudilo nobenega usmiljenja?, principes sibi esse praesto Cordubae voluit C. naj se mu pridejo poklonit; v negativnem pomenu: quaestores cum fascibus mihi praesto fuerunt Ci. so prišli nadme.

2. v pomoč, v korist: ius civile didicit, praesto multis fuit Ci., operae meae praesto sunt omnibus Ci. pospešujejo vse, pomagajo vsem, saluti tuae praesto futurum Ci.

prae-stō² -āre -stitī -stitum, toda praestātūrus (v glag. se pomensko združujeta praestō iz prae in stāre „stojim pred kom“ in praestō iz praes + stō „stojim kot porok“ = „porokujem, sem porok, jamčim“)

I. intr.

1. stati pred kom, čim; metaf. odlikovati se, biti boljši: inter suos Ci., in aliquā re Lucr., aliquā re Ci., civitas inter Belgas minime multitudine praestabat C.; occ. (v negativnem pomenu): probro atque petulantiā S., truculentiā caeli praestat Germania T.; z dat. odlikovati se (pred kom), preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati) koga: Ter., H., Lucr. idr., Helvetii virtute omnibus praestant C., nostri maiores praestiterunt ceteris gentibus prudentiā Ci., praestare regi corporis habitu Cu.; tudi z acc.: eloquentiā omnes tum praestabat V., Hannibal ceteros imperatores praestitit prudentiā L.; impers. praestat (z inf.) bolje biti (bolje je): C. idr., praestat in eandem recidere fortunam Ci., sed motos praestat componere fluctus V.; v komparaciji: Pl. idr., pudere quam pigere praestat Pl., accipere quam facere praestat iniuriam Ci., mori millies praestat quam haec nati Ci. —

II. trans.

1. da(ja)ti na razpolago (na voljo), priskrbeti (priskrbovati), oskrbeti (oskrbovati), preskrbeti (preskrbovati), podeliti (podeljevati), zagotoviti (zagotavljati): Col., Plin. iun., Suet. idr., hos usūs O., annonam Ci., exercitui stipendium L., sucos alumno O., senatui sententiam Ci. oddati glas, voluptatem sapienti Ci., balnea fortunatam praestantia vitam H., hosti terga praestare T. (ret. nam. dare, praebere); occ. v kakem stanju (položaju) vzdrževati, ohraniti (ohranjati): aliquem finibus certis Ci., rem publicam Ci., omnia Lucr.; z dvojnim acc.: Gell. idr., socios salvos Ci., aliquem incolumem H., iter mihi tutum praestiterunt Ci. so mi naredili varno, so mi zavarovali, praestare alicui mare tutum O. poskrbeti, da bo morje varno.

2. storiti (delati), izvršiti (izvrševati), kar je kdo dolžan, opraviti (opravljati), izpolniti (izpolnjevati): suum munus Ci., officium (alicui) C., id, quod pollicitus est, praestitit N. je vestno izpolnil, kar je bil obljubil, operam iure militari C. opravljati vojaško službo, nobilitatem equitum praestant C. so gibčni (okretni) kakor konjeniki, praestare vicem S., O., Ph. biti namestnik, nadomeščati koga, regi iusta Cu. izkaz(ov)ati zadnjo (poslednjo) čast; occ. izkaz(ov)ati, (po)nuditi (ponujati): hospitium Ph., honorem O., honorem debitum patri Ci., pietatem patriae Ci., benevolentiam alicui Ci., Cu., frequentiam atque officium alicui Hirt. v velikem številu se pokloniti komu.

3. javno (očitno, nazorno) (po)kazati ali izraziti (izražati): fidem Ci., L. zvestobo, hostes tantam virtutem praestiterunt C., namque eam voluntatem, quam exspectaram, praestiterunt Ci., vel magnum praestet Achillem V. naj se izkaže za drugega Ahila; refl.: victoria se praestet O.; večinoma s predik. acc. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se: mens se praestitit invictam O., gravem se in amicitiā Ci., invictum se a labore Ci., se incolumem Lucr.

4. biti porok, porokovati, (za)jamčiti, (za)garantirati (za koga, kaj), zagotoviti (zagotavljati), biti odgovoren: alios, ceteros Plin. iun., Messalam Caesari Ci., (sc. Pompeium minime) periculum eorum praestare C. nikakor ne jamči za njihovo nevarnost, emptori damnum Ci. ali quidquid incommodi est in mancipio, id praestare debet venditor Ci. za škodo jamčiti = zagotoviti (zagotavljati) odškodnino, povrniti škodo, qui se nexu obligavit, is periculum iudicii praestare debet Ci. mora nase vzeti (prevzeti), in hac custodiā provinciae non se unum, sed omnes ministros imperi tui sociis et civibus et rei publicae praestare Ci. jamčiti (= biti odgovoren) ne le zase, ampak za vse podrejene uradnike, praestare dictum, vitium, invidiam, factum alicuius Ci., a vi Ci. za silo (nasilje), de re, de me Ci.; s finalnim stavkom: Plin. idr., praestari non potuit, ne … Cu. — Od tod adj. pt. pr. praestāns -antis, adv. praestanter (komp. praestantius, superl. praestantissimē)

1. odlikujoč se, odličen, izvrsten, imeniten, izboren, izreden, izjemen: Iuv., Lucr., Stat., Gell. idr., fides C., munus, corpus V., amor O., quid sapiente possit esse praestantius? praestantissimus civis Ci., praestantius (trdovratneje) odisse facit (haec passio) Cael., eloqui praestantissime posse Q., lichenas oris praestantissime vincere (odpravljati) Plin. (o nekem zdravilu); večinoma z abl.: homo gravitate et prudentiā praestatus Ci., praestantes virtute L., viri cum claritate tum usu belli praestantes N., virginibus praestantior omnibus Herse O.; z in z abl.: in armis praestantior quam in togā Ci., Plato in illis artibus praestantissimus Ci.; z loc.: Sil., Stat. idr., animi V., praestantissimus sapientiae T.; z inf.: non praestantior alter ciere viros V.

2. occ.
a) neutruden, neutrudljiv, neumoren, velik: labor Lucr.
b) delujoč, dejaven, učinkovit, učinkujoč: calamus praestantior odore Plin., praestantissima auxilia Plin.
c) occ. praestantissimus kot naslov poznejših cesarjev presvetli: Tert.

Opomba: Nenav. pf. praestavit, praestavimus Paul., Icti., praestarim Ulp. (Dig.); pt. pf. praestatus Plin.; inf. fut. pass. praestatum iri Pomp. (Dig.), praestitum iri Dig.; pt. pf. praestatus Plin., praestitus L., Prud., Paul. Nol.

prae-texō -ere -texuī -textum (prae in texere)

1. spredaj opremiti (opremljati) s kako tkanino, obši(va)ti, obkrojiti (obkrojevati), (ob)robiti (obrobljati): purpura saepe tuos praetexit amictūs O., toga ali tunica purpurā praetexta L., toga praetexta Ci., Vell. ali subst. praetexta -ae, f: Luc. fr., Ci., T., Pr., Val. Max. idr. ali (pesn.) praetextum velamen Sil. s škrlatom obrobljena toga, ki so jo nosili rimski kralji, višji oblastniki in državni uradniki, svečeniki, pa tudi svobodnorojeni dečki do 17. leta; od tod praetextus senatus Pr. s škrlatnoobrobljeno (bagrenoobrobljeno) togo ogrnjeni senat, senat, ogrnjen v toge, obrobljene s škrlatom; meton. praetexta -ae, f (sc. fabula) pretéksta = rimska narodna tragedija (žaloigra), ki je obravnavala rimsko nacionalno tematiko; kot junaki so v njej nastopali rimski odličniki v togi, obrobljeni s škrlatom (naspr. togata (sc. fabula) gl. togātus): H., Asin. Poll. ap. Ci. ep.

2. metaf.
a) postaviti (postavljati) koga (kaj) pred koga (kaj), predpostaviti (predstavljati), na čelo postaviti (postavljati): retia piscibus Plin., nomina auctorum ali auctores volumini Plin., tibi maximus honor postibus praetexi Plin. iun. stati (kot kip) ob podbojih svetišč.
b) (ob)robiti (obrobljati), spredaj opremiti (opremljati), spredaj zakri(va)ti: ripas arundine V., puppes praetexant litora V. „robijo obrežje“ = stojijo pred obrežjem, montes eas gentes praetexunt Plin. stojijo (se dvigajo, se razprostirajo) pred temi ljudstvi, nationes Rheno praetexuntur T. bivajo za Renom, se razprostirajo ob Renu, carmen primis litteris sententiā praetexitur Ci. prvi verzi pesmi tvorijo (vsebujejo) rek, v prvih verzih pesmi se skriva rek, natura omnia lenioribus principiis praetexuit Ci. je vse opremila z … = povsod skrbi za lahne prehode = ne dela (pre)skokov.
c) (o)krasiti, (o)lepšati, (o)dičiti: Augusto praetextum nomine templum O., littera praetexat fastigia chartae Tib. moje ime naj stoji kot napis na … ; occ. prikriti (prikrivati), zakriti (zakrivati), skriti (skrivati) = lepšati, lepotiti, olepš(ev)ati: Cl., culpam nomine coniugii V.
d) kot pretvezo (kot izgovor, v pretvezo, v izgovor) navesti (navajati), za pretvezo (izgovor) imeti, izgovoriti (izgovarjati) se: Iust., Val. Max. idr., cupiditatem triumphi Ci., libertas et speciosa nomina praetexuntur T., honestiorem causam (sc. esse) libertatis quam servitutis praetexi titulo (dat.) L. da je kot izvesek častneje navesti (uporabiti) zadevo svobode kot pa sužnosti; z ACI: esse rem publicam Vell., servatam ab eo filiam T. — Od tod subst. pt. pf. praetextum -ī, n

1. okras(je), nakit, dika, ponos, slava: rei publicae Sen. ph., abiecto honoris praetexto Val. Max.

2. pretveza, izgovor: Sen. rh., Suet., rei publicae T., Ravennam revertit praetexto classem adloquendi T. pod pretvezo (z izgovorom), da hoče nagovoriti ladjevje.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.