Franja

correr preteči, prevoziti, prepotovati; teči, hiteti (za kom), zasledovati, goniti; odvzeti, ukrasti; hitro jezditi; biti v obtoku; občevati (con z); tekoč biti; poteči; vladati (razmere)

correr burro spuhteti, zdišati se
correr el cerrojo poriniti zapah
correr la cortina pritegniti (odriniti) zaveso
correr mundo iti na pot po svetu
correr el país enemigo vdreti v sovražnikovo deželo
correr parejas (con) podoben si biti (z)
correr peligro, correr riesgo biti v nevarnosti
correr la misma suerte imeti isto usodo
correr toros poditi (dražiti) bike
correr el velo sneti krinko
correr un velo sobre lo pasado pozabiti na preteklost
correr la voz razglasiti, objaviti
correr la pohajkovati, razuzdano živeti
correr a caballo jahati
corren rumores šušlja se, trdi se
correr a su perdición, correr a su ruina drveti v (svojo) pogubo
a (todo) turbio correr naj gre še tako slabo
correr con la casa gospodariti (gospodinjiti) v hiši
correr con la dirección prevzeti vodstvo
correr con los gastos plačati stroške
eso corre de mi cuenta (por mí) to je moja stvar
corre aire vetrovno je
hacerla correr govorico v tek spraviti
eso corre por tí to se tebe tiče
a mí me corre esta obligación to je moja dolžnost
corre prisa mudi se, stvar je nujna
no me corre prisa ne mudi se mi (s tem)
a tres del (mes) que corre 3. t. m.
lo que corre del año ostanek leta
corran las cosas como corrieren naj pride, kar hoče
a más correr, a todo correr z največjo hitrostjo
¡déjelo correr! pustite to! konec s tem!
correrse po-, pre-teči; ujeziti se, biti osupel (prestrašen); prenagliti se
haga V. el favor de correrse un poco hacia la derecha pomaknite se malo na desno, prosim

correspondant, e [-dɑ̃, t] adjectif ustrezen, primeren; dopisujoč; masculin, féminin dopisnik, -ica, dopisovalec, poslovni partner; dopisni član (akademije); oseba, prijatelj družine, ki se briga za otroka učenca v internatu

angle masculin correspondant protikot
correspondant économique, particulier, de guerre, permanent gospodarski, posebni, vojni, stalni dopisnik
correspondant de journal, de presse časopisni dopisnik
n'avoir pas de correspondant ne imeti nič ustreznega, primernega

correspondre* [kɔrɛspɔ̃drə] verbe intransitif ustrezati, skladati se (à quelque chose s čim), biti primeren; biti (medsebojno) povezan; dopisovati si, biti v poslovnih zvezah, v dopisovanju (avec z); imeti zvezo (avec z)

ces deux pièces correspondent ti dve sobi sta povezani med seboj
nous avons cessé de correspondre nehali smo si dopisovati
il a trouvé un emploi qui correspond à ses capacités našel je službo, ki ustreza njegovim sposobnostim

corrie [kɔ́ri] samostalnik
škotsko dolinica v pobočju, tokava

corrīvātiō -ōnis, f (corrīvāre) speljevanje vode v en jarin: Plin.

corrīvō -āre (-āvī) -ātum (cum in rīvus) vodo spelj(ev)ati v en jarin ali žleb: venas aquarum Sen. ph., aquam Ulp. (Dig.), Tiberim piscinis Plin.

corrumpō -ere -rūpī -ruptūm

1. zlomiti, od tod pokvariti (pokvarjati), poškodovati, ugonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati), izničiti, v nič da(ja)ti, v pass. tudi propasti, izničiti se, po zlu iti ipd.: aequo animo sua ipsi frumenta corrumpunt C., c. alimenta Cu., res familiares S. ali rem domini Col. na nič spraviti, corrumpente (frumentum) humore Plin., pituitae cursus acerrimus … aciem quoque ipsam (oculorum) corrumpit Cels. S čim? (z abl. instrumenti): coria autem, ne rursus igni ac lapidibus corrumpantur, centonibus conteguntur C., c. vineas igni et lapidibus S., se suosque cum omnibus copiis suis ferro et igni Fl.; pogosto samo igni corrumpere sež(i)gati: oppida S., illaque et domum et semet igni corrumpunt S., alia opera disicere, alia igni c. L.; z abstraktnim obj. iznakaziti, uničiti (uničevati), spodnesti (spodnašati), spodkopa(va)ti, onemogočiti, ob kaj spraviti (spravljati) sebe ali koga drugega, izgubiti (izgubljati), poseb. po nemarnem: ille mihi hodie corrupit diem Pl., ob rem corruptam domi poenas metuere S. zaradi napravljene škode, c. se suasque spes S., gratiam (naklonjenost) Ph., dei beneficia Sen. ph., libertatem T., fidem artis (vero v umetnost) T., corrupta totiens victoria T.; z abl.: quodcumque addebatur subsidio, id corruptum timore fugientium C. je onemogočil strah, c. dubitando et prolatando magnas opportunitates S. izgubiti, illis multo corrupta dolore voluptas H. skaljena, c. tot meritorum gratiam (hvalo za … ) maiore culpā, quam causae culpa est L., his factis magnifice gestarum rerum gloriam Val. Max.

2. pokvariti (pokvarjati), iznakaziti = (po)slabšati, (o)slabiti, izpriditi (izprijati), v pass. pokvariti se, izpriditi se ipd.: pabulum et aquarum fontes S., vinum, oleum Auct. b. Afr., morbo caeli coorta tempestas corrupit lacūs V. je okužila, aqua amara, quae corrumpit dulcem Cu., c. maria Fl. vznemirjati; v pass.: corrumpitur iam cena Pl., prandium corrumpitur Ter., conclusa aqua facile corrumpitur Ci. se izpridi, se usmradi, imbri frumentum corrumpi patiebatur Ci., Ceres corrupta undis V., nec casiā liquidi corrumpitur usus olivi V., assa caro danda est … , quae non facile corrumpitur Cels., vino forma perit, vino corrumpitur aetas Pr. slabi mladost, rura neglegentiā villici corrupta et perdita Val. Max., ebur corrumpitur ostro Stat., humor ex hordeo aut frumento in quandam similitudinem vini corruptus T. (s primesmi) v slabo vino ponarejena, vinum in acorem corrumpitur Macr. se skisa; occ.
a) skaziti = (s)pačiti, popačiti, potvoriti (potvarjati), onesposobiti (onesposabljati), (o)grditi: ne plora; oculos corrumpis tales Pl., quid fles et madidos lacrimis corrumpis ocellos O., teneros c. febribus artus O., dentibus ungues Pr. razgristi, fama honestatis formam corrumpit Ci., forma ne illā quidem sorte corrupta Cu., corpus exanimum nulla tabe, ne minimo quidem livore corruptum Cu.; (živa bitja) izmučiti, (o)slabiti, v pass. shujšati: corrumpi equos in insula inclusos L., corrupti equi macie C. shujšani, onemogli, mršavi, quia corruptos nuper viderat boves Ph.; z abstraktnim obj. (o)grditi, (o)madeževati: famam rerum gestarum Cu., professionem honestarum artium malis moribus Cu.; (po glasu, izreki) popačiti, sprevreči (sprevračati): nomen eorum paulatim Libyes corrumpere barbarā linguā Mauros pro Medis appellantes S., Chloris eram, quae Flora vocor; corrupta Latino nominis est nostri littera Graeca sono O., os in peregrinum sonum corruptum Q., littera continuata cum insequente in naturam eius corrumpitur Q.
b) (po vsebini, smislu) popačiti (popačevati), ponarediti (ponarejati): sententias iudicum Ci., tabulas ali litteras publicas ali samo litteras (listine) Ci., totidem generibus corrumpitur oratio, quot ornatur Q., corruptae in adulationem causae T. v prilizovanje spačeni razlogi; o neživem subj.: simulatione honestatis formam eius (gloriae) pulchritudinemque corrumpit Ci. podaja popačenko (česa).

3. pren. (moralno) pokvariti (pokvarjati), (po)pačiti, izpriditi (izprijati): neque equidem illum me vivo corrumpi sinam Pl., tu illum corrumpi sinis Ter., c. mores Ci., N., Cu., corrumpi mores (puerorum) in scholis Q., naturam fortuna corrumpit Cu., Hannibalem ipsum Capua corrupit Ci., genus hominum ad honestatem natum malo cultu … corruptum Ci., populus largitione magistratuum corruptus est N., c. acceptam nobilitatem S., milites … licentia atque lascivia corruperat S., postquam luxu atque desidiā civitas corrupta est S., inter tanta vitia aetas (moja slabotna mladost) ambitione corrupta tenebatur S., invidia vulgi vanum ingenium dictatoris corrupit L., omnia perversas possunt corrumpere mentes O., me non ullae poterunt corrumpere taedae Pr. noben drug plamen ljubezni me ne bo mogel onečastiti, quae manus obscaenas depinxit tabellas, illa puellarum ingenuos corrupit ocellos Pr. je okužila, ne otium corrumperet militem Vell., c. iuventutem Q., disciplinam T. ali disciplinam castrorum Plin. iun., corruptos depravatosque mores principatūs reformare et corrigere Plin. iun., non corrumpi ea in deterius, quae aliquando a malis fiunt Plin. iun.; occ.
a) zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), onečastiti (onečaščati), (o)skruniti: herilem filium Pl., mulierem Ter., qui homo? adulescentulus corruptus? Ci., uxorem quondam magni Minois, ut aiunt, corrupit torvi candida forma bovis Pr., potuit corrumpere taurum mater O., c. puerum praetextatum et ingenuam virginem Val. Max., plurimas et illustres feminas, fratris filiam Suet.
b) podkupiti (podkupovati): iudicem Ci., sacerdotes fani, oraculum Delphicum N., a rege corruptus N., plerisque ex factione eius corruptis S., c. scribae servum Plin. iun.; z abl. instrumenti: aliquem pecuniā, pretio ali turpi largitione Ci., aliquem auro S., aliquem donis S., Cu. ali muneribus H., O., servum spe et muneribus N., corrumpi regiā mercede Val. Max.; s per: tu doce, per quem sequestrem, quo divisore tribus corrupta sit Ci. Čemu? c. aliquem ad scelus, ad societatem, in spem rapinarum T. S kakšnim namenom? (s finalnim stavkom): c. centuriones ducesque turmarum, uti transfugerent S., huius filiam virginem auro corrumpit Tatius, ut armatos in arcem accipiat L.; met.: c. comitum curam nutricisque fidem O. — Od tod adj. pt. pf. corruptus (st.lat. corrumptus) 3, adv. -ē, pokvarjen, iznakažen, pohabljen: hordeum C. plesniv, caelum Lucr., caeli tractus V., aqua, dens, corpus Cels., humor Q., longum carpentes iter et factum corruptius imbri H., lacus sapore corruptior T., corruptissimum genus (unguentorum) Plin.; kot subst. corrupta -ōrum, n pokvarjeni, pohabljeni (telesni) deli: Cels.

2. pren.
a) (v izreki ali pisavi) nepopoln, napačen, nepravilen: Q. (I, 5, 68), verba corrupte pronuntiare Gell.
b) v izrazih in mislih pokvarjen, popačen, napačen, sprevržen, pogosto neokusen, neslan: consuetudo (govorni običaj, govorica) vitiosa et corrupta Ci., vitiosum et corruptum dicendi genus Q., multo corruptior sententia Sen. rh., corruptissima res omnium, quae umquam dictae sunt Sen. rh.; (o govorniku, pesniku idr.): ingenio corruptus, tumidi et corrupti Q., corrupti (naspr. culte dicentes ali laeti) Sen. ph.; de aliqua re neque depravate iudicare neque corrupte Ci., non minus multa magnifice dicere quam corrupte Sen. ph., multa facunde explicuit, corruptius quam Fabianus, sed dulcius Sen. ph., non illi peius dicunt, sed hi corruptius iudicant Sen. rh., Damas corruptissime (dixit) Sen. rh.; kot subst. corrupta -ōrum, n sprevržene misli (naspr. sana): Sen. rh.
c) nravno pokvarjen, popačen, izprijen, hudoben, malopriden, brezbožen: civitas S., civitatis corrupti mores S., c. Baiae Pr., nihil urbis eius corruptius moribus Cu., Sardanapalus vir muliere corruptior Iust., homines omnium ordinum corruptissimi S. fr., corruptissima res publica, corruptissimum saeculum T., adversus modestiam disciplinae corruptus T., intimi libertorum servorumque corruptius quam in privata domo habiti T. bolj na rahlo držani, manj ustrahovani; occ. α) zapeljan, oskrunjen: quis corruptor iuventutis, quis corruptus (= cinaedus), quis perditus inveniri potest, qui … Ci., c. virgo Val. Max. β) podkupljen: iudicia Ci., iudex H., adversarius Suet.; enalaga: c. iudicium Ci. s podkupovanjem dosežena ovadba.

cortado jedrnat (slog); v zadregi, osupel

estar (andar) cortado biti v denarni zadregi

cortijo moški spol kmečko (zemljiško) posestvo, v zakup vzeto posestvo

alborotar el cortijo (fig) razburkati množico

coryphée [kɔrife] masculin vodja zbora v antičnih gledaliških igrah; vodja (stranke), voditelj, vodnik; korifeja, prvak, vidna osebnost, (znanstvena) veličina

cosy [kozi] masculin kavč v kotu s polico

cote² [kout] prehodni glagol
v ovčjak, tamar itd. zapreti

cothurnātiō -ōnis, f (cothurnus) prikazovanje (predstava) v koturnih = tragično prikazovanje, tragiška predstava: Tert.

cothurnātus (coturnātus) 3 (cothurnus)

1. s koturni opremljen, v koturne obut, v koturnih: Sen. ph. (o tragedih); kot subst. cothurnātī -ōrum, m igralci v žaloigrah (tragedijah), tragedi: Sen. ph.

2. pren. tragičen = tragediji primeren, vzvišen, vznesen, visokoleteč: deae, Lycophron, rates O., grande cothurnati … Maronis opus Mart., scelera Lact., sermo Macr. Od tod adv. komp. cothurnātius bolj tragično vzneseno, bolj tragično visokoleteče: cum c. stilus procederet lacrimosus Amm.

cotonnier, ère [kɔtɔnje, ɛr] adjectif bombažen; masculin, féminin delavec, -vka v bombažni industriji; masculin bombaževec (grm)

industrie féminin cotonnière bombažna industrija

côtoyer [kotwaje] verbe transitif hoditi, voziti se ob, vzdolž (quelque chose česa); pluti ob obali; figuré oplaziti, zadevati ob; prihajati v stik s, biti blizu, dotikati se

la route côtoie la rivière cesta gre ob reki
dans sa profession, il côtoie des gens de toutes conditions v svojem poklicu prihaja v stik z ljudmi vseh slojev
ce roman côtoie de grands problèmes philosophiques ta roman se dotika velikih filozofskih problemov
cela côtoie le ridicule to meji že na smešnost

cottage [kɔtaž] masculin lična, elegantna hišica v kmečkem slogu

coturnato agg. knjižno

1. v koturnih

2. pren. v izumetničenem, vzvišenem, bombastičnem, slovesnem slogu

couch² [kauč]

1. prehodni glagol
položiti; pripraviti kopje za napad; polagati papir v stiskalnico; skriti (in)
izraziti, spisati
medicina odstraniti očesno mreno

2. neprehodni glagol
ležati (v brlogu); prežati v zasedi, čepeti

coucher [kuše] verbe transitif položiti v posteljo, dati spat (un enfant otroka); položiti, nagniti; nanesti (plast); v-, zapisati, vknjižiti; verbe intransitif spati, prenočiti, prenočevati

se coucher iti spat, leči (k počitku); skloniti se; zaiti, zahajati; masculin leganje k počitku; ležišče, prenočišče, spanje; astronomie zahod
coucher de soleil, de lune sončni, lunin zahod
aller se coucher iti spat
allez-vous coucher! (familier) pustite me pri miru!
être couché ležati
envoyer coucher quelqu'un poslati koga k vragu
coucher avec quelqu'un (familier) spati, ležati s kom, imeti z njim spolne odnose
coucher sur le carreau (familier) podreti, zrušiti; pobiti
coucher sur la dure na gali zemlji spati
coucher son écriture poševno, ležeče pisati
coucher dans le foin, sous la tente spati v senu, pod šotorom
coucher quelqu'un en joue (po)meriti na koga
coucher quelqu'un sur une liste, dans le testament vpisati koga v seznam, v oporoko kot enega od dedičev
coucher ses remarques par écrit pismeno zabeležiti, napisati svoje opombe
coucher le poil à quelqu'un prilizovati se komu
se coucher comme les poules iti s kurami spat
comme on fait son lit on se couche kakor si boš postlal, tako boš spal