Franja

ἡγεμονικός 3 (ἡγεμών) 1. sposoben, da kaj začne, sposoben za vodnika, ἡγεμονικώτερος πρὸς τὴν φύσιν ταύτην spretnejši, pripravnejši v tem (t. j. da ponudi prvi bratu roko v spravo), πρὸς τὰ πονηρά zapeljujoč, zvajajoč k … 2. sposoben, pripraven za vodstvo (poveljevanje), izveden v vodstvu.

ἡγεμόσυνα, τά (sc. ἱερά) zahvalna daritev za srečno vodstvo.

ἡδύς, εῖα, ύ, dor. ἁδύς [Et. iz σϝαδύς, idevr. swad-, lat. suāvis (iz swādvis), nem. süß (stvn. suozi). – comp. ἡδίων sup. ἥδιστος]. 1. o stvareh: sladek, ugoden, prijeten, mil, okusen, ljubek, slasten; ἡδὺ γελάω sladko, od srca se (za)smejem; ἡδὺ κνώσσω sladko, mirno spavam; τὰ ἡδέα prijetnosti, užitki, zabave; ἡδύ (ἐστι, γίγνεταί) τινι prijetno je komu, poljubi se komu. 2. o osebah: radosten, vesel, prijeten, mil, ljubezniv, dobrosrčen, preprost, naiven; adv. ἡδέως, comp. ἥδιον, sup. ἥδιστα prijetno, z veseljem, slastno; sup. z največjim veseljem, ἡδέως ἔχω τινί naklonjen sem komu.

ἠθικός 3 (ἦθος) ki spada k značaju, značajen, poučen, ki slika nravstven, moralen značaj; λόγος nravoslovje, τὰ ἐθικά etika, nravoslovje.

ἤια², τά ep. živež, hrana, živež za na pot, plen divjih živali λύκων.

ἤια³, τά ep. pleve.

ἠλάκατα, ων, τά ep. volna, predivo (na preslici).

ἡμέτερος 3, dor. ἁμέτερος [Et. tvorba ἡμέ-τερος z obrazilom -t(e)ro- kakor lat. noster, tra, um] naš, pogosto = ἐμός; ἡ ἡμετέρα (χώρα) naša domovina; ἡμέτερόνδε, ἐφ' ἡμέτερα domov, ἐν ἡμετέρου (οἴκῳ) pri nas; τὰ ἡμέτερα naše zadeve, premoženje, razmere, οἱ ἡμέτεροι naši ljudje, someščani.

ἥμισυς 3 [nom. ἥμισυς, ἡμίσεια, ion. ἡμι-σέα, ἥμισυ, gen. ἡμίσεος, NT ἡμίσους, ἡμισείας; nom. pl. ἡμίσεις, ion. ἡμίσεες; ἡμίσειαι, ἡμίσεα, NT ἡμίση; gen. ἡμίσεων, acc. ἡμίσεις, ion. ἡμίσεας, ἡμισείας in ἡμισέας] pol, polovica, napol 1. adi. ἡμίσεες λαοί polovica mož, ἡμίσει ἐν χρόνῳ v pol časa, za polovico prej. 2. subst. z gen. part. a) ὁ ἡμισυς τοῦ χρόνου, τοῦ ἀριθμοῦ, οἱ ἡμίσεις τῶν ἄρτων, ἡ ἡμίσεια τῆς γῆς, οἱ ἡμίσεες τοῦ στρατοῦ polovica; b) pravi subst. ἡ ἡμίσεια (sc. μοῖρα), τὸ ἥμισυ, τὰ ἡμίσεα polovica τῆς τιμῆς, ἐνάρων, ἀρετῆς, ἄρτων ἡμίσεα pol hleba.

ἡνία, ἡ, nav. pl. ἡνίαι, αἱ ἡνία, τά uzda, brzda, vajeti; pren. vodstvo, uprava; ἡνίας ἐπέχω na-, pritegnem vajeti, χαλάω, ἀνίημι, λύω popustim (vajeti), ἐφ' ἡνίαν na levo.

ἥττων ali ἥσσων, ion. ἕσσων (ἧκα) [comp. brez pozit., sup. ἥκιστος] slabši, nižji, manjši τινός, ἥττων εἰμί τινος slabši sem od koga, zaostajam za kom; ἥττων γίγνομαι podležem; ὁ ἥττων premagan(ec), podložnik, τινός preslab za kaj, οἴνου ἥττων vinu vdan, ἡδονῶν strastem podložen, χρημάτων podkupljiv, τιμῆς častilakomen, οὐδενὸς ἥσσων σοφιστής ki za nobenim ne zaostaja, οὐδενὸς ἥσσων εἰμὶ γνῶναι τὰ δέοντα spoznam ravno tako dobro kakor vsakdo drugi to, kar je potrebno, τὸν ἥττω λόγον κρείττω ποιῶ napravim slabši razlog za močnejši, pokažem slabo stvar kot dobro. – adv. ἧττον manj, οὐδὲν ἧττον nič manj, ravno toliko; sup. ἥκιστα (gl. to besedo).

θάλασσα, ἡ, at. -ττα 1. morje, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν na suhem in na morju, τὰ κατὰ θάλασσαν pomorska vojna; ἡ ἐντός (ἡ παρ' ἡμῖν, ἥδε ἡ) θάλασσα Sredozemsko morje, ἡ ἔξω θάλασσα Okean. 2. takozvano erehtejsko morje v Erehtejevem svetišču v Atenah, studenec s slano vodo.

θάλεα, έων, τά (θάλλω, θαλερός) ep. užitek, sladkosti, slaščica (Il. 22. 504).

θαλῡ́σια, ων, τά (θάλλω) (sc. ἱερά) žrtev ob žetvi, daritev prvin od poljskih pridelkov.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θέμεθλα, τά (τίθημι) 1. podstava, temelj, osnova. 2. globina, sredina; ὀφθαλμοῖο očesna jamica, στομάχοιο grlo, žrelo.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

θεοφάνια, τά (sc. ἱερά; θεο-φανής, φαίνομαι) ion. pomladanska svečanost v Delfih (na čast Apolonu, ki se je zopet prikazal).

Θερμά, ῶν, τά topli vrelec na korintskem Istmu.

θερμός 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. θέρος] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; τὰ θερμά topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; πολλὰ καὶ θερμὰ κακὰ μοχθέω trpim mnogo hudih nadlog.