Franja

θάλασσα, ἡ, at. -ττα 1. morje, καὶ κατὰ γῆν καὶ κατὰ θάλασσαν na suhem in na morju, τὰ κατὰ θάλασσαν pomorska vojna; ἡ ἐντός (ἡ παρ' ἡμῖν, ἥδε ἡ) θάλασσα Sredozemsko morje, ἡ ἔξω θάλασσα Okean. 2. takozvano erehtejsko morje v Erehtejevem svetišču v Atenah, studenec s slano vodo.

θάλεα, έων, τά (θάλλω, θαλερός) ep. užitek, sladkosti, slaščica (Il. 22. 504).

θαλῡ́σια, ων, τά (θάλλω) (sc. ἱερά) žrtev ob žetvi, daritev prvin od poljskih pridelkov.

θεῖος² 3 [comp. θειότερος] 1. božji, božanski, od boga poslan (izvirajoč) γένος, ὀμφή, νόσος, μανία, nadnaraven. 2. bogu posvečen, svet ἀγών, χορός. 3. bogu podoben, blag, odličen, vzvišen, čudovit, popoln. – subst. τὸ θεῖον božanstvo, božja volja (ukrep), previdnost, dogodek po božji previdnosti; τὰ θεῖα božje skrivnosti, strah božji; božji izrek, božja služba, vera. – adv. θείως božje, po božji previdnosti (odredbi).

θέμεθλα, τά (τίθημι) 1. podstava, temelj, osnova. 2. globina, sredina; ὀφθαλμοῖο očesna jamica, στομάχοιο grlo, žrelo.

θεός, ὁ, ἡ [Et. iz kor. fēs-, lat. feriae, festus ali pa iz dhwesó-s, slov. dehniti, dihati (iz dhus-), duh, duša (iz dhous-). – Obl. voc. NT θεέ, gen. dat. pl. ep. θεόθιν]. 1. bog, božanstvo, boginja, ἡ νερτέρα Perzefona; σὺν θεῷ (θεοῖς) z božjo pomočjo, hvala Bogu, τὰ τῶν θεῶν božja volja, zakon, bogoslužje, žrtve; τὰ πρὸς θεῶν božja volja, τὰ παρὰ θεῶν prorokbe, prorokovanje, τὰ τῶν θεῶν καλῶς ἔχει dolžnostim nasproti bogovom je zadoščeno; τὰ πρὸς τοὺς θεούς = τὰ τῶν θεῶν kar se tiče dolžnosti nasproti bogovom. 2. podoba bogov, hram, svetišče. 3. ep. kot adi. rabljen v comp. θεώτερος = θειότερος (θύραι samo za bogove, ne za ljudi).

θεοφάνια, τά (sc. ἱερά; θεο-φανής, φαίνομαι) ion. pomladanska svečanost v Delfih (na čast Apolonu, ki se je zopet prikazal).

Θερμά, ῶν, τά topli vrelec na korintskem Istmu.

θερμός 3 [Et. kor. gwher, gorek; lat. formus, gorek, nem. warm; gl. θέρος] 1. vroč, gorek, topel, vrel, razbeljen; τὰ θερμά topli vrelci, toplice. 2. pren. vnet, hud, goreč, ognjevit, strasten, drzen, razdražen; πολλὰ καὶ θερμὰ κακὰ μοχθέω trpim mnogo hudih nadlog.

θέσμιος 3 in 2 (θεσμός) ion. poet. zakonit, postaven, običajen, τὰ θέσμια (stare) pravice (postave, običaji).

θεσμοφόρια, τά praznik grških žen na čast boginje Δημήτηρ θεσμοφόρος v jeseni (praznik žetve).

θεωρέω (θεωρός) 1. gledam, ogledujem, opazujem, zaznam, zapazim, sem gledalec, prisostvujem pri svečanostih ali igrah (τὰ Ὀλύμπια, ἀγῶνα), hodim, pošiljam poslance k slavnostnim igram, στρατιώτας pregledujem. 2. duševno: gledam, preiskujem, premišljujem, preudarjam, presojam po čem; NT izvem, opazim, vidim.

θεωρικός 3 ki spada k svečanosti, τὰ θεωρικά vstopnina za gledališče, ki jo je atenska država plačevala od Perikleja sem ubogim meščanom.

θηρᾱτικός 3 ki spada k lovu, lovski, τῶν φίλων τὰ θηρατικά umetnost (spretnost), pridobivati prijatelje.

θηρεύω = θηράω 1. act. a) lovim, hodim na lov; τὰ θηρευόμενα ustreljena divjačina; b) lovim kaj ὀνόματα, zalezujem koga, hrepenim po čem ἀλήθειαν, skušam pridobiti φιλίαν, τὶ ἐκ τοῦ στόματος αὐτοῦ skušam kaj ujeti iz njegovih ust NT. 2. med. ulovim si kaj.

θνητός 3 in 2, dor. θνᾱτός (adi. verb. od θνῄσκω) 1. smrten, umrljiv, umrjoč, človeški, minljiv; subst. οἱ θνητοί smrtna bitja, smrtniki, ljudje, τὰ θνητά živali, stvari. 2. ljudem lasten, človeški, θνητά φρονῶ mislim, kakor se človeku spodobi = ne prevzamem se.

θόανα, τά mesto v Kapadokiji.

θρεπτήρια, τά, ep. θρέπτρα, τά (τρέφω) 1. hrana, živež. 2. plača, hvaležnost za odgojo.

θρόνα, τά (gl. τέρην) ep. vvezene in vtkane cvetlice v vezeninah in tkaninah, cvetlični okraski, cvetovje.

θῦμα, ατος, τό (θύω) poet. 1. daritev, žrtev. 2. žrtvovanje ὧδ' ἦν τὰ κείνης θύματα tako je bilo z njenim žrtvovanjem.