Franja

Zadetki iskanja

  • Parium (Parion) -iī, n (Πάριον) Párion (Párij), mesto v Miziji ob Helespontu med Lampsakom in Priapom, miletska naselbina: S. fr., Mel., Val. Fl. Od tod adj. Pariānus 3 párijski: civitas Ci., colonia Plin.
  • parkíren (-rna -o) adj. di, da, per parcheggio:
    parkirna ura parchimetro, tassametro; disco orario
    avt. parkirne luči luci di posizione
    parkirni prostor area di parcheggio, parcheggio, autoparcheggio
    parkirno mesto posto macchina
    parkirna hiša autosilo
    parkirni listek scheda di parcheggio, ticket
    parkirni avtomat parchimetro
  • Parma2 -ae, f Párma, mesto v Cispadanski Galiji ob Emilijevi cesti, etrurska naselbina, od l. 183 pod rim. oblastjo (še zdaj Parma): L., Mart. Od tod adj. Parmēnsis -e pármski, iz Párme, v Pármi rojen: H.; kot subst. Parmēnsēs -ium, m Pármci (Parménci): Ci.
  • Parrhasia -ae, f, (po nekaterih:) Parr(h)asiē -ēs, f (Παῤῥασία) Parázija, pokrajina in mesto v južni Arkadiji: Plin. Od tod adj.

    1. Parrhasius 3 (Παρράσίος) parázijski = pesn.
    a) arkád(ij)ski: Sen. tr., Lucan., virgo O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, dea O. = Carmenta, Euander V. = rex Sil., axis Mart. severni tečaj, iugum Mart. (ozvezdje) Veliki voz ali Veliki medved, Parrhasio Panos de more V.
    b) palácijski, palatínski, ker je baje arkadski kralj Evander bival na Palatinu v Rimu, potem = cesarski.

    2. Parrhasis -idis, f (Παρρασίς) parázijska: Arctos ali ursa (= ursa maior) O. = Callisto, hči arkadskega kralja Likaona, kot ozvezdje = Veliki voz ali Veliki medved = Parrhasides stellae O.; kot subst. Parázijka = Kalisto: O.
  • Parthenopolis -is, f (Παρϑενόπολις) Partenópolis (Partenópola)

    1. mesto v spodnji Meziji (Moesia inferior): Plin., Eutr.

    2. mesto v Bitiniji: Plin.
  • part-time [pá:ttaim] pridevnik & prislov
    na pol zaposlen, nepolno zaposlen, honoraren

    part-time place (ali post) mesto za honorarnega delavca
  • pas1 [pɑ] masculin korak (tudi figuré); stopinja, stopnica, prag; soteska, morska ožina; prehod; musique plesni korak; architecture, technique zareza, izrez; luknja

    au pas korakoma
    à chaque pas pri vsakem koraku
    à deux pas d'ici čisto blizu
    pas à pas korak za korakom; oprezno, preudarno
    (tout) de ce pas takoj, neposredno
    sur le pas de la porte na pragu
    pas cadencé, accéléré (militaire) enakomerno ubran, pospešen korak
    Pas de Calais Calaiska vrata
    pas de charge (militaire) naskočni korak
    pas de clerc spodrsljaj, nespretnost
    de course (militaire) tek
    pas (de) gymnastique (sport) gimnastični korak
    pas de l'oie (nemški) paradni korak
    pas de vis navoji na vijaku
    faux pas spodrsljaj (tudi figuré)
    mauvais pas (figuré) stiska
    mise féminin au pas (figuré, politique) izenačenje, sousmeritev
    salle féminin des pas perdus dvorana (na sodišču, kolodvoru), kjer ljudje prihajajo in odhajajo, hodijo sem in tja
    j'y vais de ce pas takoj grem tja
    aller à pas de loup rahlo in tiho stopati
    aller à pas mesurés (figuré) premišljeno ravnati, postopati
    aller à pas de tortue počasi, kot želva, po polževo iti
    allonger le pas pospešiti korak, iti hitreje
    arriver sur les pas de quelqu'un priti takoj za kom
    s'attacher, être attaché aux pas de quelqu'un biti komu povsod za petami
    céder le pas à quelqu'un prepustiti komu prvo mesto
    changer le pas menjati korak
    doubler le pas podvojiti korake
    emboîter le pas à quelqu'un ubirati korake za kom; figuré posnemati koga, ravnati se po kom
    être dans un mauvais pas biti v kritičnem položaju
    en être au premier pas (figuré) biti šele na začetku, v začetkih, ne še daleč priti
    faire un grand pas, de grands pas napraviti velik korak naprej
    faire les premiers pas prevzeti iniciativo, kot prvi dati pobudo
    ne pas faire un pas ne se premakniti naprej, koraka naprej ne napraviti
    l'enfant a fait ses premiers pas otrok je shodil
    faire les cent pas sem in tja hoditi
    faire un faux pas spodrsniti, spotakniti se
    marcher à pas comptés umerjeno korakati, iti
    marcher à pas de géant napraviti, delati orjaške korake; figuré silno napredovati
    marcher d'un bon pas hitro iti
    marcher sur les pas de quelqu'un ubirati korak za kom, figuré iti po njegovih stopinjah
    marquer le pas stopati na mestu, ne se premakniti z mesta (tudi figuré)
    mettre au pas zdresirati, pripraviti do ubogljivosti; politique izenačiti, so-, istousmeriti
    se mettre au pas (figuré) iti s časom
    mesurer au pas premeriti s koraki (razdaljo)
    ouvrir le pas začeti ples
    passer, sauter, franchir le pas (figuré) (morati) ugrizniti v kislo jabolko
    prendre le pas sur quelqu'un koga v ozadje odriniti, poriniti
    précipiter ses pas pohiteti
    presser, hâter le pas pospešiti korake
    ne pas quitter quelqu'un d'un pas ne se ganiti od koga
    ralentir le pas iti počasi
    regretter ses pas obžalovati svoja prizadevanja, napore
    (re)mettre au pas spraviti (spet) v red, k pameti
    retourner, revenir sur ses pas obrniti se, iti po isti poti nazaj
    la voiture roule au pas avto vozi z zmanjšano hitrostjo
    sauter le pas premagati oviro; umreti
    sortir, se tirer d'un mauvais pas izvleči se iz kritičnega položaja, iz nevarnosti
    voilà un grand pas de fait precejšen korak naprej smo naredili
    c'est le premier pas qui coûte najtežji je začetek
  • passaggio m (pl. -gi)

    1. prehod, prehajanje; mimohod; promet:
    il passaggio del corteo mimohod sprevoda
    un intenso passaggio di automobili živahen avtomobilski promet
    il passaggio dell'uomo sulla terra pren. človeško življenje

    2.
    di passaggio agg., avv.
    cliente di passaggio prehodni gost
    vedere una città di passaggio ogledati si mesto mimogrede, bežno

    3. prehod; ožina:
    passaggio pedonale prehod za pešce
    passaggio a livello železn. železniški prehod

    4. avto (zastonjska) vožnja:
    dare, offrire un passaggio (a) peljati koga (z avtom pasaža)

    5. pren. prehod, prehajanje; sprememba, spreminjanje

    6. lit. pasaža, odlomek

    7. glasba pasaža

    8. šport podaja, predložek

    9. alpin. pasaža
  • Passaro(n) -ōnis, f (Πασσαρών) Pásaron, mesto v Epiru, versko središče epirotskih Molosov: L.
  • Patara -ōrum, n (τὰ Πάταρα) Pátara (Pátare), primorsko mesto v Likiji s slovečim Apolonovim preročiščem: L., Mel., Plin. Patare͡us -eos ali -eī, m (Παταρεύς) Pátarec (= Apolon): H. Patarānī -ōrum, m Pataráni, Pátarci, preb. Patare (Patar): Ci. Adj. Pataraeus in Patarēus 3 pátarski: O. Soobl. Patara -ae, f: Plin., Mel., Serv.
  • Patavium -iī, n Patávij, Livijevo rojstno mesto v Venetiji (zdaj Padova): L., Suet. Od tod

    1. adj. Patavīnus 3 patavínski, patávijski: municipium Ci. = Patavium, tunicae Mart., volumina Sid. = Livijeva dela.

    2. subst.
    a) Patavīnī -ōrum, m Patavíni, Patávijci, preb. Patavija: Ci., L., Plin.
    b) Patavīnitās -ātis, f patavínitas, patavinitéta = patávijščina, patávijska govorica: taceo de Tuscis et Sabinis et Praenestinis quoque (nam ut eorum sermone utentem Vettium Lucilius insectatur, quem ad modum Pollio reprendit in Livio Patavinitatem) … Q., et in Tito Livio, mirae facundiae viro, putat inesse Pollio Asinius quandam Patavinitatem Q.
  • Patigran Patígran, mesto v Mediji: Amm.
  • Patrae -ārum, f (Πάτραι) Pátre, mesto s pristaniščem v Ahaji (zdaj Patras): L., Ci. ep. Od tod adj. Patrēnsis -e pátrski: Ci.; subst. Patrēnsēs -ium, m Patráni, preb. Pater: Ci.
  • peau [po] féminin koža; usnje; botanique luščina, strok; lupina (d'une banane banane); figuré, familier življenje; vulgairement pocestnica

    pour la peau (populaire) zastonj
    peau d'âne (familier) diploma
    conte masculin de Peau-d'Ane otroška pravljica
    peau de balle (populaire) nič, en drek
    peau de chamois, chainoisée lavable, de chèvre, de daim, plastique, de porc jelenje (za čiščenje), pralno, kozje, semiš, umetno, svinjsko usnje
    peau du lait smetana na mleku
    peau de vache (figuré, familier) zelo stroga, trdosrčna oseba
    livre masculin relié pleine peau v usnje vezana knjiga
    sac masculin à main en (peau de) serpent ročna torbica iz kačje kože
    maladie féminin de la peau kožna bolezen
    culotte féminin de peau irhaste hlače
    gants masculin pluriel de peau rokavice iz kože, usnjene rokavice
    avoir quelqu'un dans la peau (familier) biti zateleban v koga
    il n'a que la peau et les os, il n'a que la peau sur les os sama kost in koža ga je
    j'ai cela dans la peau (familier) to mi je v krvi
    se faire crever la peau ubiti se
    crever dans sa peau (familier) hoteti skočiti iz kože (od jeze)
    je ne voudrais pas être dans votre peau ne bi hotel biti v vaši koži
    faire bon marché de sa peau poceni prodajati svojo kožo, lahkomiselno tvegati
    faire peau neuve preleviti se; spremeniti svoje nazore; postati čisto drug človek
    se mettre dans la peau de quelqu'un (figuré) postaviti se na mesto, v položaj kake osebe
    recevoir 12 balles dans la peau biti ustreljen
    ne pas tenir, durer dans sa peau ne moči več vzdržati, prenašati
    je tiens à ma peau moje življenje mi je drago
    se trouver bien dans sa peau dobro se počutiti v svoji koži
    vendre cher sa peau dragó prodati svojo kožo, svoje življenje
    la peau! figo! (prezir, odklonitev)
  • Pēdasa -ōrum, n (Πήδασα) in Pēdasum -ī, n (Πήδασον) Pédaza (Pédaze), Pédaz, mesto v Kariji: L., Plin.
  • Pedum1 -ī, n Pédum, mesto v Laciju, 2 milji vzhodno od Rima (zdaj domnevno Gallicano): L. Od tod adj. Pedānus 3 péd(um)ski, pedánski: regio H.; subst.

    1. Pedānum -ī, n Pedánum, podeželsko posestvo pri mestu Pedum: Ci. ep.

    2. Pedānī -ōrum, m Pedáni, preb. Peduma: L., Plin.
  • Pela samostalnik
    zgodovina (mesto v antični Makedoniji) ▸ Pella
  • Pelagonēs -um, m (Πελαγόνες) Pelagónijci, pleme v severni Makedoniji: L., Plin.; njihova dežela Pelagonia -ae, f (Πελαγονία) Pelagónija: L.; enako ime ima tudi njihovo glavno mesto (zdaj Bitola ali Monastir): L.
  • Pelinna -ae, f (Πέλιννα) Pelína, mesto v Tesaliji: Plin.
  • peljáti to lead, to conduct; to guide; to drive, to convey, to cart

    peljite ga v mojo sobo! show him into my room!
    peljite me na postajo! drive me to the station!
    peljáti koga na sprehod to take someone out for a ride
    vse poti peljejo v Rim all roads lead to Rome
    ta cesta pelje v mesto this road leads to town
    peljáti se (z vozilom) to go, (z avtom) to drive, (s kolesom) to ride, (s sanmi) to ride
    peljáti se z vlakom to go by train (ali rail)
    peljáti se z avtom to drive, to motor, to go motoring
    peljáti se z avtobusom to go by bus, to go for a bus ride
    peljáti se na sprehod to go for a drive, to take a drive
    peljali se bomo z vlakom we shall take the train
    pelji se z avtobusom! take the bus!
    peljáti se čez reko to cross the river
    peljite ga noter, prosim! show him in, please