Franja

concourir* [kɔ̃kurir] verbe intransitif sodelovati, stremeti (à za); prispevati (à k); potegovati se (pour za), konkurirati; udeležiti se tekmovanja, tekmovati; mathématiques konvergirati, stekati se v isto točko

nos efforts concourent au même but naša prizadevanja streme za istim ciljem
il a concouru à mon succès prispeval je k mojemu uspehu
deux candidats ont concouru pour le poste de secrétaire dva kandidata sta se potegovala za tajniško mesto

concours [kɔ̃kur] masculin sodelovanje, prispevanje (à k), pomoč; tekmovanje, tekma; konkuriranje; razpis, natečaj; (finančna) udeležba; naval, dotok, stek, shod; sovpad

avec le concours de s sodelovanjem
hors concours zunaj, brez konkurence
par voie de concours z natečajem
point masculin de concours sečišče
tireur masculin hors concours strelec, ki nima tekmeca, elitni strelec
concours agricole poljedelska razstava
concours de beauté lepotna tekma
concours hippique konjska razstava; jezdne in vozne tekme
concours de peuple, de curieux zbiranje, zgrinjanje ljudi, radovednežev
être admis, reçu, refusé à un concours biti pripuščen k skušnji (izpitu), biti sprejet, odklonjen na izpitu (skušnji)
se présenter à un concours prijaviti se na razpis
mettre au concours razpisati (mesto, službo)
prêter son concours sodelovati

concrepō -āre -crepuī (—)

I. intr. močno (za)ropotati, (za)hreščati, šklopotati, (za)škripati, (za)žvenketati: foris concrepuit, ostium concrepuit Kom., scabilla concrepant Ci. klopočejo, concrepuere arma L. je zarožljalo, cymbala concrepuere deo Pr., aeriferae comitum concrepuere manus O., concrepantibus digitis Hier. tleskajoč s prsti; (o osebah): exercitus gladiis ad scuta concrepuit L. je udarjala z meči ob ščite, armis concrepat multitudo C.; poseb. digitis concrepare s prsti tleskniti (tleskati): Pl., si digitis … concrepuerit Ci. če je le tlesknil s prsti = če je le s prstom mignil, tako tudi: si decemviri concrepuerint Ci. —

II. redk. trans.

1. udariti (udarjati) ob kaj: c. aera O., Petr., Mart., c. hastis scuta Petr., digitos c. Petr. s prsti tleskati.

2. zveneč oznaniti (oznanjati): solemne ieiunium bucinā c. Hier.

concubius 3 (concumbere) nanašajoč se na spanje, spalen, le v zvezi concubiā nocte Sis. ap. Non., Ci., L., Val. Max., T. ali nocte concubiā Val. Max., Plin., T., Fl. ali noctu concubiā Enn. v trdi noči, pozno v noč, ko že vse trdno spi, t. j. malo pred polnočjo ali opolnoči. — Od tod subst. concubium -iī, n

1. c. noctis trda noč, ko že vse trdno spi: Pl., Varr., Macr., Serv.

2. telesna združitev, spolni odnos: Enn. ap. Non., Gell.

concumbō -ere -cubuī -cubitum

1. s kom uleči se, leči (legati): Euandri profugae concubuere boves Pr.

2. klas. le = leči (legati) h komu v telesno združitev, spolni odnos imeti: c. cum aliquo ali cum aliqua Ci., O. idr.; z dat.: O., Pr.; abs.: Iuv., Aug.

concupiō -ere iskreno želeti; skoraj le pt. pr. concupiēns -entis skrbno (vneto) poganjajoč se za kaj (kot tekmec); z gen.: regni Enn.

concurrentiel, le [kɔ̃kürɑ̃sjɛl] adjectif konkurenčen, zmožen proste konkurence

prix masculin pluriel concurrentiels konkurenčne cene

concursātor -ōris, m (concursāre) voj. lahko oboroženi naskakovalec: levis et concursator hostis L. le naskakovanja vajen, pedes vagus et c. L. le naskakovanja vešč.

condamner [kɔ̃dane] verbe transitif, juridique obsoditi (à na); obsojati, grajati, zavračati, odklanjati, ne odobravati, kritizirati; prepovedati (knjigo); prisiliti

condamner à deux ans de prison obsoditi na dve leti zapora
condamner la violence, le mensonge obsojati, grajati nasilje, laž
condamner à être pendu obsoditi na smrt z obešenjem
condamner à la peine capitale, à mort obsoditi na smrt
condamner un malade (médecine) obupati nad bolnikom
condamner une porte, une voie zazidati vrata, zapreti pot za prehod
avoir condamné sa porte (figuré) ne sprejemati obiskov, nikogar ne sprejeti
mon métier me condamne à vivre souvent éloigné de ma famille moj poklic me često prisili, da živim pročod družine
se condamner priznati se za krivega

conditionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif pogójen, odvisen; masculin, grammaire pogójnik

mode masculin conditionnel pogojni naklon, pogojnik
promesse féminin conditionnelle pogojna obljuba
proposition féminin subordonnée conditionnelle pogojni podredni stavek

condoglianza f sožalje:
fare le condoglianze izreči sožalje
lettera di condoglianza sožalno pismo

condūcō -ere -dūxī -ductum

A. trans.

I.

1. spelj(ev)ati, zb(i)rati, zgrniti (zgrinjati): Varr. fr., conducendorum testium causā Larini est commoratus Ci., c. omnes clientes obaeratosque eodem C., exercitum in unum locum C., eo copias omnes auxiliaque C., ad conducenda viginti milia peditum C., dispersas per urbem cohortes in una castra c. T.

2. occ.
a) združiti (združevati), povez(ov)ati, spojiti (spajati): propositionem et assumptionem in unum Ci., partes in unum L., Peneus … nubila conducit O., velut si quis conducat cortice ramos O., plures puteos per specus in unum c. Vitr.
b) skrčiti (skrčevati), stisniti (stiskati): coria et carnem trahit et conducit in unum Lucr., interiores (nervi) conducunt membra, superiores revocant Plin. —

II. z zakupom ali najemom pridobi(va)ti si kaj =

1. naje(ma)ti: coquum Pl., conductae operae Ci., in me impetus conductorum hominum parabatur Ci., qui ab eis conducebantur, ut aliquem occiderent Ci., conducta multitudo Ci., S., homo mercede conductus Cu., mercede diurna conductum pavit H. za dnino najetega, qui conducti plorant in funere H. (posploševalni „qui“ zajema tudi najete žalovalke = praeficae); z ad: consulem conducere ad caedem faciendam Ci. ali s sup.: coctum, non vapulatum conductum esse Pl.

2. occ.
a) vojsko, vojake naje(ma)ti, nab(i)rati za plačilo: milites Gallos mercede c. L., c. militem Cu., pedites mercede conducti Cu.; met.: bella conducta Sil. z najetimi četami; subst. masc.: ex Graecia conductorum tria milia Cu. 3000 najetih vojakov.
b) priležnico, cipo naje(ma)ti si: scortum vidua mercede conducta N.; met.: torum c. O.
c) denar izposoditi (izposojati) si: omnia conductis coëmens obsonia nummis H., pecuniam c. Iuv.

3. v najem (zakup) vzeti (jemati), naje(ma)ti: domum non magno conduxit in Palatio Ci., hortum c. Ci., arabat agrum conductum in Segestano Ci., magnas arationes conductas habet Ci., c. portorium Ci. ali publica vectigalia L.; subst. conductum -ī, n v zakup vzeto posestvo: solebat extra portam aliquid conducti habere Ci.; poseb. najeta hiša, najeto stanovanje: in conductum accurrere Petr., manere biennio toto in suo conducto Vulg.

4. za stalno ceno kako delo prevze(ma)ti, na zakup prevze(ma)ti: ad conducendum tres societates aderant L., praebenda c., quae ad exercitum Hispaniensem opus sunt L. dobave za vojsko, (Simonides) … laudem (hvalnico) ut scriberet, certo conduxit (po drugih: condixit) pretio Ph.

5. s kupovanjem pridobi(va)ti (si) kaj, (po)kupiti: agnum caedendum (za zakol) Pl., pretio magno librum Gell.

B. intr., nav. le kot v. impers. condūcit zaleže, koristi, v prid je, v korist je, učinkuje (prim. gr. συμφέρει): ea maxime conducunt, quae sunt rectissima Ci., conducit nihil Aur.; z dat.: H., Col., Q., T., huic aetati conducit latebrosus locus Pl., et virtute (star. dat.) tuae et caris conducere chartis Luc. fr., id quod minime conducit ipsis Ci., vinum maxime conducit alvo citae Plin.; z ad ali in in acc.: quae ad ventris victum conducunt Pl., conducat id necne ad vitae commoditatem Ci., quod in commune conducat loco sententiae proferre T., alia ad rem conducentia Gell.; z inf.: patriae conducit pios habere cives Ci.; z ACI: quod hoc maxime rei publicae conducit Syriam Macedoniamque decerni Ci. — Od tod adv. pt. pr. condūcenter pristojno, spodobno, prikladno: Gell.

conducteur, trice [kɔ̃düktœr, tris] adjectif vodilen; masculin, féminin voznik, šofer; sprevodnik; vodja; strojni mojster; gonjač, paznik

él prevodnik, žila (v kablu)
à plusieurs conducteurs več žilnat
bon, mauvais conducteur de l'électricité dober, slab prevodnik elektrike
conducteur de voiture, de camion voznik, šofer avtomobila, tovornjaka
conducteur des travaux delovodja
conducteur aérien nadzemeljski elektrovod
conducteur inactif mrtev elektrovod
conducteur de machine strojevodja
fil masculin conducteur vodilna nit
poteau masculin de conducteur elektrovodni drog
rail masculin conducteur elektrovodna tračnica
mettre le conducteur à la terre ozemljiti vod

condurre^*

A) v. tr. (pres. conduco)

1. peljati; voditi, dovajati; povesti, privesti; spremiti, spremljati:
condurre le mucche al pascolo peljati krave na pašo
condurre un'automobile voziti avto
condurre un'azienda voditi, upravljati podjetje
condurre la nave, la barca in porto pren. srečno kaj izpeljati
condurre il colore, l'elettricità prevajati toploto, elektriko

2. pren. (ridurre) spraviti, spravljati (v neko stanje, položaj):
condurre qcn. in miseria spraviti koga na beraško palico
condurre qcn. alla disperazione spraviti koga v obup
condurre qcs. a termine, a fine, a compimento kaj dokončati, izpeljati

3. pren.
condurre una vita tranquilla, grama mirno, bedno živeti

B) v. intr.

1. šport voditi:
la squadra conduce per una rete a zero moštvo vodi z ena proti nič

2. pren. peljati, voditi:
la strada conduce in piazza cesta pelje na trg

C) ➞ condursi v. rifl. (pres. mi conduco) vesti se, obnašati se

condus -ī, m (condere) hranilec, le v zvezi condus promus Pl. ali condus promusque Aus. hranilec in izročevalec jedi, hišni upravnik, hišnik.

cōnfarreō -āre (—) -ātum (cum in farreum libum pirov kolač) na najsvetejši način (svečano) zakon skleniti (sklepati). Ta način je bil najstarejši; darovalo se je kolač iz pirove (far) moke vpričo višjih svečenikov (navzoča sta bila pontifex maximus in flamen Dialis) in desetih prič. Tako sklenjen zakon je bilo mogoče razveljaviti le na enako pobožnem in svetem obredu (diffarreatio); za ločitev zakonov, sklenjenih na druga dva načina, je namreč zadostoval že sporazum med zakoncema: assuetudo confarreandi T., confarreatis parentibus geniti T. rojeni v svečano sklenjenem zakonu, konfareaciji, dum confarreatur Serv. — Soobl.: cōnfarrātūrus matrimonium Ap. nameravajoč (hoteč) skleniti konfareacijski zakon, in pren.: scelerata mysteria, quae dicuntur … cōnfarrāta Hier.

cōnferō -ferre, contulī, collātum (conlātum)

I.

1. znositi (znašati), nanositi (nanašati), zložiti (zlagati), nakopičiti (nakopičevati): Vell., Col., Petr., Q., noctu ligna contulerunt circa casam N., c. frumentum ex agris C., sarcinas in unum locum C. ali in medium Cu., signis in unum locum collatis C., undique collatis membris H.; pren. približ(ev)ati: consules velut deliberabundi capita conferunt L. stikata glave, conferrent viri boni capita Ci., dentes in corpore c. O. (o psih), gradum c. Pl., V. = pedem c. Pl. (pri)bližati se, c. membra Lucr. (pri objemu), ora Ap., palma cum palma collata plausum facit Sen. ph.; pren. zb(i)rati, zediniti (zedinjati), združiti (združevati), spojiti (spajati), povze(ma)ti: vires in unum c. L., collatis viribus proelium capessere Iust., post hoc proelium collatum est omne bellum circa Corinthum N. se je vsa vojna osredotočila okoli Korinta, signa ad eum contulit L. združil se je z njim, aquae collatae Cu. združene vode, in versus verba sua duos c. O. strniti v dve vrstici, conferamus igitur in pauca Ci. povejmo kar na kratko, ut in pauca conferam: testamento facto mulier moritur Ci. da v nekaj besedah povem, quam potero, in verba conferam paucissima Pl.

2. occ.
a) denarne prispevke zb(i)rati, nab(i)rati, nabaviti (nabavljati), zložiti (zlagati), prispevati: Val. Max., Sen. ph., Aur., CCCCLX talenta Delum quotannis sunt collata N., tributa quotannis ex censu c. Ci., c. pecuniam ad redimendam civitatem L., pecuniam in statuas Ci. za kipe, pecunias Ci., Suet., stipem Apollini L., aurum argentumque in publicum L. za državo, v javne namene, toda: conferre sextantes in capita L. na glavo = na osebo po en sekstant; od tod pren. v korist, v prid biti, koristiti, pripomoči, pomagati, nav. le v 3. osebi sg. in pl. (prim. (gr. συμφέρει): Cels., Plin., Suet., Gracchorum eloquentiae multum contulisse matrem Ci., non plus contulerunt lecti Cicero aut Demosthenes? Q., rursus in alia plus prior (exercitatio) confert Q.
b) sovražno (poseb. voj.) približ(ev)ati, primakniti (primikati), orožje nesti (nositi) drug proti drugemu, do spopada privesti: non enim cum quoquam arma contuli, quin is mihi succubuerit N. nisem se meril z orožjem = nisem se spopadel, arma inter se conferunt C. spoprimejo se, contulimus manūs V. spopadli smo se; v prozi: manum cum hoste conferre L. ali samo: manum conferre L. spopasti se, spoprijeti se, stat conferre manum Aeneae V. z Enejem boriti se; tako tudi: conferre signa Ci., L. napasti, signa in laevum cornu c. L. na levem krilu napasti, signis collatis Ca. fr., Ci., V., L. v pravi bitki; pren.: vires conferre L. svojo moč preskušati; od tod pogosto nepovratno: seque viro vir contulit V. mož se je spoprijel z možem, c. pedem cum pede L. pritiskati drug na drugega, tudi samo: c. pedem L.; preg. o nasprotnih strankah na sodišču: non possum magis pedem conferre, ut aiunt Ci.; pogosto: collato pede L., Cu. z nogo ob nogi = tesno drug ob drugem = collato gradu T.; et iam contulerant arto luctantia nexu pectora pectoribus O. že sta pritisnila prsi ob prsi; enako nepovratno razmerje tudi v stavku: Caesar castra castris hostium confert C. se s svojim taborom približa sovražnemu taboru, se utabori sovražniku nasproti, castra cum hoste conferre L. (met. = cum hostium castris) ali samo: castra conferre propius L. svoj tabor bliže pomakniti, tako tudi: c. castra in propinquum ali castra oppido Auct. b. Alx. tabor pomakniti bliže, k mestu; abs.: mecum confer! ait O. z menoj se (po)meri! pesn. (s proleptičnim obj.): illi inter sese duri certamina belli contulerant V. so se bili spoprijeli v boju; prim.: collato Marte O. v prijemu, uterque contulerit lites H. sta se sprla (med seboj.)

3. pren.
a) primerjajoč vzporediti (vzporejati), primerjati: c. rationes Ci. račune, faciem moresque duarum O., collatis utrorumque factis N., non ut hominem cum homine comparetis, sed ut pacem cum bello, leges cum vi conferatis Ci., vitam inter se utriusque conferte Ci., horum fortunam cum illorum casu c. C.; pass.: mecum confertur Ulixes! O.; tudi z dat.: parva magnis c. Ci., conferat his Rhesum O., nil ego contulerim iucundo sanus amico H.
b) besede, mnenja izmenjavati = drug drugemu svoje misli razode(va)ti, priobčiti (priobčevati), pogovarjati se, pomenkovati se, meniti se, sermonem Pl., cum ullo aut sermones aut consilia contulit saepius? Ci. se je pogovarjal ali posvetoval? haec inter se conferunt Ci. izmenjujejo mnenja, consilia de Romano bello conferre L., c. omnia consilia T.; abs.: omnes sapientes decet conferre et fabulari Pl., tum conferemus Ci. se bomo posvetovali; z odvisnim vprašanjem: ibi conferentibus, quid … animorum Hispanis esset L.

II. (z oslabljenim pomenom predloga in prevladujočim pomenom smeri)

1. znositi (znašati), spraviti (spravljati), prinesti (prinašati) kam (v popolnem pomenu le v zvezi z množinskimi izrazi): Neviodunum Caesar omnes obsides Galliae, frumentum, pecuniam publicam, impedimenta contulerat C., pecunias ex fano Herculis in privatam domum c. C., lamentationes suas in testamentum c. T. obrniti na …, beneficia in eum c. Ci. obsipati ga z dobrotami, in quos tam magna contuli Cu., c. vota ad deos T. izreči, c. se suaque in naves C., N., Cu. ali se suaque in oppidum C. spraviti sebe in svoje imetje (zevgma = se ferre et sua conferre); od tod refl. se conferre kam napotiti se, podati se, zateči se, kreniti, oditi: se Rhodum contulit Ci., se ad Tissaphernem c. N., ad impedimenta se c. C., in fugam se c. Ci., L. spustiti se v beg, zbežati, urbs ipsa, quo se fusa contulerat acies L. kamor je bila zbežala, c. se in fanum Veneris Val. Max., se eo cubitum (tja spat) c. Suet.; od tod pren.: quo mortuo me ad pontificem Scaevolam contuli Ci. sem se zatekel k …, sem se mu pridružil, se ad (in) alicuius amicitiam, fidem, clientelam c. C. vdati se, izročiti se, se ad studia litterarum c. Ci. posvetiti se.

2. pren.
a) v kaj spremeniti (spreminjati), pretvoriti (pretvarjati), preobraziti (preobražati): ex homine se conferet in beluam Ci., aliquem c. in saxum O., corpus in albam volucrem O., (Lotis) vultūs versos contulerat in lotum O.
b) komu kaj pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati), (v slabem pomenu) očitati komu, (o)kriviti koga, zvrniti (zvračati) kaj na koga: permulta in Plancium conferuntur, quae ab eo dicta non sunt Ci., stomachor vero, cum aliorum non me digna in me conferuntur Ci., suum timorem in angustias itinerum c. C., culpam, causam, crimen, suspicionem in aliquem c. Ci., sua vitia in senectutem c. Ci.
c) na kak drug čas odložiti, prenesti, odgoditi: omnia in mensem Martium Ci., quod in longiorem diem collaturus fuerat, repraesentavit C., Carthaginis expugnationem in hunc annum c. L. (kot zgodovinsko dejstvo) postaviti.
č) sestaviti, zbrati, spisati: totam Academiam ex duobus libris contuli in quattuor Ci., ex immensa legum copia optima quaeque in paucissimos libros c. Suet.
d) v kaj prenesti (prenašati), prevesti (prevajati): seditionem in tranquillum Pl., verba ad rem c. Ter.

3. podeliti (podeljevati), izkaz(ov)ati, določiti (določati), uporabiti (uporabljati): cum maxima munera ei conferrentur N. so se ponujala, c. pecuniam florenti parti (stranki) N.; čemu? pecuniam ad liberalitatem c. Ci., praedas non in monumenta deorum c. Ci.; od tod pren.: c. alio animum suum Ter. ali omnes suas curas cogitationesque in rem publicam Ci. obrniti, omne reliquum tempus ad comparationem novi belli Ci., eam legem ad perniciem rei publicae N. zlorabiti v državno pogubo; occ. komu kaj prepustiti (prepuščati), v roke da(ja)ti, poveriti (poverjati): c. omnem spem salutis ad clementiam victoris Ci. milostnemu zmagovalcu prepustiti, de re publica disputationem in Africani personam c. Ci., curam restituendi Capitoli in L. Vestinum confert T.

III. (zelo redko) hkrati (obenem) predlagati, predlog dati, svetovati: lege conubium tolli patrum ac plebis contumeliosum plebi est: cur non confertis, ne sit conubium divitibus ac pauperibus? L.

Opomba: Pf. contulĕrunt: Pr.

confesser [kɔ̃fɛse] verbe transitif izpovedati; priznati

se confesser izpovedati se (de quelque chose česa)
(religion) confesser ses péchés izpovedati se svojih grehov
confesser quelqu'un izpovedati koga, pripraviti koga do priznanja, izpraševati, zasliševati koga
confesser la vérité, son erreur priznati resnico, svojo zmoto
se confesser coupable priznati se za krivega
c'est le diable à confesser (familier) iz njega ne izvlečeš, ne izveš ničesar

confession [kɔ̃fɛsjɔ̃] féminin priznanje; spoved

confession (de foi) veroizpoved
auriculaire, privée spoved v spovednici
(religion) bulletin masculin de confession spovedni listek
sceau masculin, secret masculin de confession spovedna tajnost
entendre, ouïr quelqu'un en confession poslušati izpoved kake osebe
faire sa confession spovedati se
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je pravi svetnik (pa nikakor ni)

confessionnel, le [-nɛl] adjectif verski, konfesionalen

école féminin confessionnelle verska šola