Franja

commoneō -ēre -uī -itum

1. spomniti (spominjati) koga česa (na kaj); abs.: quarum (notarum) recordatio commoneat Q.; z acc. personae, toda večinoma v pass.: re ipsa modo commonitus sum Pl.; z acc. personae in gen. rei: mearum me absens miseriarum commones Pl., non illae te nuptiales tibiae eius matrimonii commonebant? Corn., grammaticos officii sui commonemus Q.; s samin gen. rei: horum tamen utcumque commonet locus Q.; z acc. personae in acc. rei (stvar je izražena le z neutr. kakega zaimka ali pridevnika): Pl., quod vos lex commonuit Ci.; z acc. personae in de: te neque praesens filius de liberûm caritate neque absens pater de indulgentia patria commonebat? Ci.; z odvisnim vprašanjem: Ter., qui timor bonis omnibus iniectus sit … , nolite a me commoneri velle Ci., cum … anulus … commoneat nos, cur id fecerimus Q.; z ACI: quae (auctoritates) te … commoneant fortissimum tibi patrem … fuisse Ci.

2. occ. opomniti (opominjati) koga česa (na kaj), poučiti (poučevati), nagovoriti (nagovarjati), na srce polagati, predočiti (predočevati) komu, spodbuditi (spodbujati), poz(i)vati; abs.: non enim exprobrandi causā, sed commonendi gratiā dicam Ci., quod frumenti copia commonet Ci. ker tako zahteva obilna zaloga žita; z acc. personae: c. populum pro rostris Suet.; v pass.: ut commoneri nos satis sit Ci.; z acc. rei (neutr. kakega zaimka): cum amice aliquid commonemus Q., quod commonet usus Sil.; z acc. personae in acc. rei: c. aliquem officium suum Pl.; z acc. personae in de: de iis te … commonebo Ci. ti hočem svoja opažanja na znanje dati, c. animos de periculo Ci.; z ACI: Aug., cum quidam ex illis amicis commonerent oportere decerni Ci. da se mora nemudoma skleniti; s finalnim stavkom: ut neque me consuetudo neque amor … commoveat neque commoneat, ut servem fidem Ter., qui (orator), ut ordini rerum intendat, etiam commonendus est Q.; z odvisnim vprašanjem: quam id mihi sit facile atque utile, aliorum exempla commonent Ter. mi dokazujejo.

Opomba: Vulg. fut. I. commoneam: Vulg.

commōtiō -ōnis, f (commovēre)

1. gibanje, premikanje: capitis, ventris Cels., vasorum Pall., capitis Vulg. stresanje z glavo (v znak poroga), c. manūs Vulg., castrorum c. Vulg. odhod iz tabora.

2. klas. le pren. ganjenje, ganitev, razburjenost, razdraženost, razvnetost, pretres: Q., Lact., Ambr., Cod. Th., c. animi Ci., (voluptas est) commotio iucunditatis in corpore Ci. vzbujanje prijetnega čustva, commotiones animorum ali samo commotiones Ci.

commun, e [kɔmœ̃, ün] adjectif skupen, splošen, obči; navaden, vsakdanji, običajen, preprost; prostaški; grammaire enak za oba spola; masculin skupnost, splošnost; veliko število; (navadno) ljudstvo; (hišno) osebje, služinčad; pluriel gospodarski prostori, stranska poslopja (za služinčad)

d'un commun accord složno, enodušno
d'une commune voix enoglasno
en commun skupno, skupaj
hors du commun izreden
le commun des mortels večina ljudi
but masculin commun skupen cilj
fosse féminin commune skupen, množičen grob
dénominateur masculin commun (mathématiques) skupni imenovalec
homme masculin du commun človek iz ljudstva, poprečen človek
intérêt masculin commun skupen interes, splošna blaginja
lieu masculin commun banalna, obrabljena, splošno znana stvar
maison féminin commune občinska hiša
nom masculin commun občno ime, apelativ
réunion féminin commune skupno zborovanje, skupna seja
sens masculin commun zdrava pamet
vie féminin commune skupno življenje, skupno gospodinjstvo
voix féminin commune glas ljudstva, javno mnenje
avoir quelque chose de commun avec quelqu'un imeti s kom kaj skupnega
faire cause commune združeno nastopati (v kaki stvari), solidarizirati se
faire bourse commune imeti skupno blagajno
vivre sur le commun živeti na stroške skupnosti
qui sert au commun sert à pas un (proverbe) vsem ljudem ne more nihče prav narediti

communiquer [-ke] verbe transitif izročiti (za omejen čas, za vpogled); prenašati

communiquer quelque chose à quelqu'un sporočiti komu kaj
le soleil communique sa chaleur à la Terre Sonce prenaša, daje svojo toploto Zemlji; verbe intransitif biti v zvezi, občevati
communiquer avec quelqu'un izmenjati obvestila s kom
se communiquer (médecine) prenesti se, biti nalezljiv
se communiquer à quelqu'un zaupati se komu
faire communiquer povezati med seboj

commutateur [-tœr] masculin pretikalo, stikalo

tourner le commutateur vklopiti, prižgati luč

cómo

¿cómo? kako? kaj? zakaj
¿cómo así? ¿cómo pues? ¿cómo qué? kako to?
¿cómo (le) va (de salud)? kako vam gre? kako je?
¿a cómo estamos hoy? katerega (v mesecu) smo danes?
sin saber cómo, ni cómo no ne da bi vedel, kdaj in kako
según y cómo kakor se vzame
¿tienes cómo comprarlo? (Am) imaš dovolj denarja, da to lahko ku piš?
¡cómo! kako (zelo)!
¡cómo llueve! kako dežuje!
¡cómo que no! kako to, da ne!
¡cómo no! (Am) seveda, naravno
¡cómo le va! (Am) no! česa ne poveste! neverjetno!
cómo se conoce que no eres médico takoj se ti vidi, da nisi zdravnik

compacīscor (compecīscor) -scī, -pactus (-pectus) sum (pr. se po Char. ni rabil) pogoditi se, dogovoriti se: si sumus compecti Pl., mecum matrimonio compecta sit Pl. — Od tod subst. pt. pf. (s pass. pomenom) compactum in compectum -ī, n medsebojna pogodba, dogovor, le v abl. sg. compacto Ci. ep. ali compecto po dogovoru, kakor domenjeno: compecto cum matre Bostaris consilium cepit, ut … Ci., ut multo veri similius sit compecto eam rem … actam L.; v istem pomenu de compecto Pl. in ex compacto Suet., Cod. I.

compagnie [kɔ̃panji] féminin družba, druščina, tovarišija; trgovska družba; militaire stotnija, četa; stalna gledališka družba

compagnie affiliée, associée (commerce) sodružba, podružnica
compagnie antichars protitankovska četa
compagnie d'assurances zavarovalna družba
compagnie commerciale trgovska družba
compagnie de discipline (militaire) kazenska četa
compagnie fille podružnična družba
compagnie franche prostovoljska četa
Compagnie de Jésus jezuitski red
compagnie maritime, de navigation pomorska družba (za plovbo)
compagnie-mère matična družba
compagnie aérienne letalska družba
compagnie de pionniers pionirska četa
compagnie du quartier général štabna četa
l'illustre compagnie Francoska akademija
avec la seule compagnie de le v spremstvu
de compagnie skupaj
de, en compagnie v družbi, v spremstvu
en galante compagnie v ženski družbi
(familier) et compagnie in (vsi) drugi (take vrste)
sans compagnie brez spremstva, sam
dame, demoiselle féminin de compagnie družabnica
bonsoir, la compagnie! (populaire) lahko noč vsem!
je suis bête de compagnie (humour) jaz nisem rad sam, imam rad družbo
être de bonne, de mauvaise compagnie imeti dobre, slabe manire, biti dostojen, nedostojen
être d'une compagnie agréable biti prijeten družabnik
fausser compagnie à quelqu'un zapustiti koga, pustiti koga na cedilu
tenir compagnie delati družbo

compas [kɔ̃pa] masculin šestilo; marine, aéronautique kompas; familier nogé, kraki; poétique eksaktne znanosti

en compas (figuré) razkrečenih nog
allonger le compas delati dolge korake
avoir le compas dans l'œil dobro (iz)meriti z očesom
décrire, tracer un cercle au compas narisati krog s šestilom
faire tout par règle et par compas (figuré, familier) biti zelo natančen
naviguer au compas pluti s pomočjo kompasa

compatir [kɔ̃patir] verbe intransitif sočustvovati (à z), imeti sočutje (à z); imeti razumevanje (à za); vieilli ujemati se, skladati se

il compatit à notre douleur on sočustvuje z našo bolečino
son caractère ne compatit pas avec le mien njegov značaj se ne ujema z mojim

compenser [kɔ̃pɑ̃se] verbe transitif kompenzirati, odškodovati za, nadomestiti; izravnati, izenačiti, odtehtati, obračunati

la beauté du paysage compense le manque de confort de l'hôtel lepota pokrajine odtehta pomanjkljivi komfort v hotelu

compēnsō -āre -āvī -ātum

1. odtehtati, pretehta(va)ti drugo proti drugemu: triticum cum hordeo compensat Col.

2. klas. le pren. drugo z drugim (po)botati, poravna(va)ti, nadomestiti (nadomeščati), poplač(ev)ati, vzporediti (vzporejati), drugo drugemu vzporejajoč nasproti (po)staviti; c. aliquid aliquā re Cu., Lucan., Val. Fl., Q., Catonis est dictum: „pedibus compensari pecuniam“ Ca. ap. Ci. „noge so zlata vredne“, quae (damna) ab isto aetatis fructu … compensata sunt Ci., c. omnia operā suā Ci., eiusque (senectutis) vitia diligentiā compensanda sunt Ci., tot … amissis te compensavimus unum O.; c. aliquid cum aliqua re: laetitiam cum doloribus Ci., cum vitiis c. bona H.; abs. (redk.): in quo tamen iudicii nostri errorem laus tibi dati muneris compensabit Ci., quā via longum compensat iter Sen. tr. človeku krati.

compère [kɔ̃pɛr] masculin, vieilli boter, kum; familier tovariš, drug, prijatelj(ček); oseba, ki je tajno s kom domenjena za varanje občinstva

le prestidigitateur avait deux compères dans la salle iluzionist je imel dva skrivna pomagača v dvorani
être compère et compagnon (familier) biti neločljiv, biti ena duša in eno srce
bon, joyeux compère veseljak
fin, rusé compère (star) lisjak, zvitorepec

compēs -pedis, klas. le v pl. in v abl. sg. compede, f (prim. lat. pedica, gr. πέδη spona)

1. lesena klada (v katero so vtaknili noge sužnjev), spona, okovi za noge: alicui compedes impingere, imponere ali indere Pl. dajati koga v klado, ille ex compedibus et ergastulo Gracchus Ci., compedibus tenere aliquem H., compedibus aliquem compescere O. ali vincire Cu., Gell., Iust.

2. pren. spona, vez: Stat., aërias corpori imponere compedes Varr. ap. Non. (o neugodnih vetrovih), qui in compedibus corporis semper fuerunt Ci., occupavit … iuvenem puella … tenetque gratā compede vinctum H., Hebrus nivali compede vinctus H. v ledenih okovih.

3. srebrna ogrlica kot ženski nakit: compedes sibi ex argento facere Plin.

Opomba: Kot masc. le pri Eccl.

competēnza f

1. usposobljenost, sposobnost, zmožnost

2. pravo pristojnost, kompetenca:
la cosa non è di mia competenza ekst. o tem mi ne gre sodba

3. jezik kompetenca

4. pl. denarno povračilo, honorar:
liquidare le competenze izplačati honorar
pagare all'avvocato le sue competenze plačati odvetniku honorar

compiacere^*

A) v. intr. (pres. compiaccio) ugoditi, ustreči

B) ➞ compiacersi v. rifl. (pres. mi compiaccio)

1. veseliti se, biti zadovoljen; čestitati:
si è compiaciuto con lui per la promozione čestital mu je za napredovanje

2. blagovoliti

C) v. tr. ustreči; zadovoljiti, zadovoljevati:
compiacere le richieste di qcn. ustreči zahtevam nekoga

compiere

A) v. tr. (pres. compio) izvršiti, dovršiti; dokončati; dopolniti, dopolnjevati:
compiere gli studi doštudirati
compiere gli anni dopolniti leta
compiere il proprio dovere izvršiti svojo dolžnost

B) ➞ compiersi v. rifl. (pres. mi compio) uresničiti, uresničevati se; izpolniti se:
le tue previsioni si sono compiute uresničila so se tvoja predvidevanja

compingō¹ -ere -pēgī -pāctum (cum in pangere)

1. stakniti (stikati), zbi(ja)ti, sklopiti (sklapljati), spojiti (spajati), zvez(ov)ati, vezati: aedificia Sen. ph., solum roboreis axibus Col.; occ. napraviti (napravljati): sibi pedum tegumenta Ap. — Klas. le adj. pt. pf. compāctus 3
a) trdno staknjen, jeder in zvezan: disparibus septem compacta cicutis fistula V., quid … in natura … tam compositum tamque compactum … inveniri potest? Ci.
b) (o živalskem in človeškem telesu) čokat, tršat, debel, krepak: bos Col., fuit compactis firmisque membris Suet. čvrstih in močnih udov, compacto corpore et robusto Plin. iun.

2. koga kam (z)gnati, stisniti (stiskati), stlačiti, spraviti, skriti: si me tresviri in carcerem compegerint Pl., c. se in Apuliam Ci. ep., Caesar milites in tecta compegit Hirt.; pren.: oratorem … in iudicia … compingi videbam Ci.

complaceō -ēre -cuī in -citus sum hkrati (obenem, tudi) ugajati, všeč biti, priljubiti se komu: hae Veneri complacuerunt Pl., postquam amare me dixi, complacita est tibi Ter.; oblike iz prezentove osnove se dobijo le pri poznejših piscih: Col., Vulg., complacebat Gell. — Od tod adj. pt. pf. complacitus 3 všečen: Ap., complacitior Vulg.

complēmentum -ī, n (complēre) dopolnilo, le pren.: quasi complementa numerorum Ci., quod (maiestatis crimen) tum omnium accusationum complementum erat T. kar je takrat vsaki obtožbi šele dajalo pravo moč, c. accusationis Cod. Th.