Franja

explōrō -āre -āvī -ātum (ex in subst. *plōros, *plōrus [= fundus])

I. ogled(ov)ati, razgled(ov)ati, poizvedeti (poizvedovati); sprva voj. (prim. explōrātor): Africam exploravit Ci. je dal ogledati, explorare itinera hostium C., S., locum N., hostium consilium Hirt., his satis exploratis profectus est L.; v abs. abl.: explorato, ante explorato, explorato ante L. (prej) poizvedivši; v nevojaškem pomenu: per homines talis negotii artifices itinera egressusque eius … explorat S. je dal izprašati; z odvisnim vprašanjem: Sil., explorat, quo commodissime itinere valles transire possit C., quid ubique hostis ageret explorare S., explorans, quid hostes agerent L., quid optes, explorare labor V. izvedeti; z relativnim stavkom: ubi satis explorata sunt, quae voluit S.; occ. (poizvedujoč) izslediti, zaslediti, skušati najti, najti: locum castris idoneum C., non lupus insidias explorat ovilia circum V., altera (manus) motu caecum iter explorat O.; o stvareh: quae (navis) … explorare fugam (= viam fugae) domini videbatur Ci.

— II. pren.

1. izvedeti, poizvedeti (poizvedovati), vpraš(ev)ati, izslediti (izsledovati): explora rem totam (docela) Ci. ep., mittere viros, qui rem (stvarni položaj) explorarent N., explorare regis animum (mišljenje) L., littera (pismo) explorat animos O. Dopolnilo z de (zastran): legati, qui de eius voluntate explorarent N., explorare de Macedonico bello L.; z ACI: explorato (abl. abs.) profectos esse amicos T., z odvisnim vprašanjem: Col., Sen. ph., Petr., id simulaveritne … an … , parum exploratum est S., transfugas, Iugurtha ubi gentium aut quid agitaret, … exploratum misit S., quam colat, explorant, iuvenis Phoebeius urbem O.; s finalnim stavkom: ne quid labefactum viribus ignis corruat, explorat O.

2. preisk(ov)ati, pregled(ov)ati, poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati): portas explorant V. preizkušajo vrata (ali so dovolj trdna), explorat robora fumus V. (namreč: ali bi mogel vdreti vanj), taurus cornua in adversis truncis explorat Lucan., explorare cubiculum, vehiculorum onera Suet., obstetrix virginis cuiusdam integritatem manu velut explorans Aug., panis potionisque bonitatem gustu explorare Col. pokušati, epulas ali cibos potusque gustu explorare Col. jedi ali jedi in pijače pokušati; pren.: explorare tyranni fidem Lucan., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T. preizkuša. — Od tod adj. pt. pf. explōrātus 3, adv. -ē, dognan, gotov: Pl., Gell., non ego haec incertis iactata rumoribus, sed comperta et explorata affero ad vos L., explorata fiducia, pax, spes, ratio, victoria Ci., prope exploratā victoriā C. ker je bila zmaga skoraj gotova, sicuti (ut) exploratā victoriā C. kakor da je zmaga skoraj gotova, exploratissima victoria Vell., in qua (amicitia) nihil fidum, nihil exploratum habeas Ci., iam exploratus et domi conditus consulatus Ci., facilior et exploratior devitatio legionum Ci. ep., litterae exploratae a timore Ci., de quo mihi exploratum est ita esse, ut scribis Ci. ep. glede česar imam za gotovo, cui sit exploratum se ad vesperum esse victurum? Ci., cum esset mihi exploratissimum Lentulum proximo anno consulem futurum (esse) Ci., habere exploratum ali pro explorato habere (z ACI) za gotovo imeti: (deus) habet exploratum fore se semper in … voluptatibus Ci., quod pro explorato habebat Ambiorigem proelio non esse concertaturum C., quod non satis explorate perceptum sit et cognitum Ci., ne naviges nisi explorate Ci. ep. po natančni poizvedbi, varno, exploratius promittere Ci. ep.; (o osebah) (pre)izkušen: magistri exploratiores Gell.

extraño tuj, inozemski; čuden, nenavaden; ne(na)vajen

país extraño tujina
ser extraño a nobenega opravka ne imeti z
no es extraño (que) ni čuda, da
¡qué extraño! kako čudno!
me parece extraño čudno se mi zdi
¡cosa extraña! čudno!

extrême [ɛkstrɛm] adjectif skrajen; pretiran, prenapet; nepopustljiv; brezmeren; ekstremen; nenormalen; masculin skrajna meja ali stopnja; skrajnost, ekstrem; pretiranost; desnica, levica

l'extrême fin de l'année zadnji dnevi leta
(religion) extrême-onction féminin poslednje olje
l'Extrême-Orient masculin Daljni vzhod
extrême urgence féminin skrajna nujnost, skrajna sila
moyen masculin extrême skrajno sredstvo
avoir des opinions extrêmes en politique imeti skrajne nazore v politiki
être extrême en tout iti v vsem do skrajnosti
être réduit à l'extrême biti prisiljen v skrajnost
passer d'un extrême à l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
pousser, porter quelque chose à son point extrême à l'extrême (pri)tirati kaj do skrajnosti
les extrêmes se touchent nasprotja se dotikajo, se privlačijo

extrémité [ɛkstremite] féminin (skrajni) konec, končna točka; skrajna sila; ekstrem, skrajnost; pluriel okončine, udje, ekstremitete

d'une extrémité à l'autre z enega konca do drugega
extrémité de l'aile (aéronautique) konec krila
extrémité du fil konec žice
avoir les extrémités glacées imeti ledeno mrzle noge
le malade est à toute extrémité, à la dernière extrémité bolnik je že čisto pri koncu
(en) être réduit à une pénible extrémité biti v skrajno težavnem finančnem položaju
loger à l'extrémité de la ville stanovati na skrajnem koncu mesta
pousser quelque chose à l'extrémité gnati, tirati kaj v skrajnost
se porter à des extrémités spustiti se v nasilnost, v pretep
tomber d'une extrémité dans l'autre pasti iz ene skrajnosti v drugo
venir de toutes les extrémités du monde priti z vseh koncev sveta

eye¹ [ai] samostalnik
oko; vid; pogled; vidik; popek; ušesce (npr. šivanke); zankica; luknja (v kruhu, siru)
figurativno namera; blesk diamanta; središče
ameriško, sleng vohun

it's all my eye vse to je neumnost
the apple of one's eye nad vse drag
black eye modrica, ameriško poraz
by the eye na oko, po videzu
to cast sheep's eyes at s.o. zaljubljeno koga gledati
to clap an eye at s.o. zagledati koga
to catch the eyes of s.o. s pogledom koga opozoriti
to close one's eyes to s.th. zapirati oči pred čim
to come to the eye of s.o. pojaviti se pred kom
to cry one's eyes out izjokati si oči
pogovorno to do in the eye oslepariti, ukaniti
easy on the eye čeden, prijeten
to feast one's eyes z užitkom gtedati
to give an eye to pogledati, popaziti
if you had half an eye ko bi ne bil čisto slep in gluh
to have eyes at the back of one's head imeti povsod oči, biti bister
to have in one's eye opazovati
to have an eye to s.th. paziti na kaj
to have an eye to the main chance urediti sebi v prid
in the eyes of vpričo
to keep an eye on, to keep a close (ali steady, strict) eye on budno opazovati
to keep one's eyes skinned (ali open) budno paziti
to keep one's weather eye open oprezovati, budno paziti
to make eyes at s.o. spogledovati se s kom
to make s.o. open his eyes hudo koga presenetiti
mind your eye bodi previden
my eye! presneto!
in the eye of the law po zakonu
with the naked eyes prostim očesom
quick eye oster vid, dar opazovanja
vojska eyes right! (left!, front!) desno (levo, naravnost) glej!
sleng in a pig's eye nikdar
right in the eye of naravnost proti
do you see any green in my eye? mar res misliš, da sem tako neumen, da bi ti verjel?
to see with half an eye takoj opaziti
to see eye to eye with s.o. popolnoma se strinjati
to set (ali lay) eyes on s.th. zagledati kaj
a sight for sore eyes nepričakovano veselje
to turn a blind eye prizanašati
up to one's eyes prek ušes
it strikes the eye pade v oči
to throw dust in the eyes of s.o. vreči komu pesek v oči, slepiti ga
with an eye to zaradi
in the eyes of the world po javnem mnenju
in the twinkling of an eye kot bi trenil

faccēnda f

1. opravek, posel, delo:
devo sbrigare questa faccenda opraviti moram to delo
essere in faccende imeti (veliko) dela, biti zaposlen
ser faccenda šalj. brkljač

2. stvar, zadeva:
è una faccenda seria to je resna zadeva

3. (zlasti v pl.) hišna, gospodinjska opravila

face [fas] féminin obraz, obličje; glava kovanca (s kako figuro ipd.); stran; lega; stanje; videz

face à s pogledom na, vpričo
face à face iz obraza v obraz, iz oči v oči
à double face dvoličen
de face od spredaj
portrait masculin de face portret od spredaj (ne s profila)
face contre terre ležeč na tleh z obrazom proti zemlji
place féminin de face dans le train sedež v vlaku z obrazom v smeri vožnje
en face v obraz
(d')en face nasproti (de quelque chose česa)
en face à, (figuré) à la face vpričo, v prisotnosti
à la face du monde vpričo vseh ljudi
sous toutes les faces od vseh strani
pile ou face hrbet ali glava (novca)
avoir le soleil en face imeti sonce v obrazu
l'affaire change de face zadeva se spreminja, stvar postaja drugačna
le monde change vite de face svet se hitro spreminja
cracher à la face de quelqu'un komu v obraz pljuniti
faire face à quelque chose biti obrnjen proti čemu; po robu se postaviti, nasprotovati, protiviti se čemu, kljubovati; biti pripravljen na kaj; kriti (izdatke); obvladovati, biti kos (položaju)
la maison fait face à la mer hiša je obrnjena proti morju
faire face à ses engagements izpolnjevati svoje obveznosti
jeter la vérité à la face de quelqu'un komu resnico v obraz vreči
se mettre en face de quelqu'un komu pot zastaviti, upreti se komu
perdre la face izgubiti svoj prestiž
se placer en face de quelqu'un postaviti se pred koga
se présenter sous une autre face pokazati se v drugi luči
regarder la mort en face zreti smrti v obraz
regarder quelqu'un en face komu odkrito v obraz (po)gledati
sauver la face rešiti (varovati) svoj videz, svoje dostojanstvo, svoj prestiž
il faut voir les choses en face treba je stvarem pogledati v obraz

facile [fasil] adjectif lahek, netežaven, lahkoten; neprisiljen, naraven; znosen; priljuden, dobrodušen, popustljiv; (ženska) površen, labkomiseln; (otrok) ubogljiv, pokoren; (slog) gladek, okreten

facile comme bonjour zelo lahek
cette voiture est facile à conduire ta avto je lahko šofirati
facile à manier pripraven, ročen; lahek za upravljanje
il est facile à vivre z njim je lahko živeti
il est facile de faire cela to je lahko napraviti
il est trop facile avec ses enfants premehek, preveč popustljiv je s svojimi otroki
avoir la vie facile imeti lepo življenje (obilo denarja)
avoir l'argent facile biti vedno pripravljen plačevati
avoir les larmes faciles za vsako stvar se cmeriti
(familier) il y a bien 5 kilomètres facile jusqu'à la ville najmanj 5 km je do mesta

facilité [fasilite] féminin lahkota, lahkotnost, netežavnost; olajšanje, olajšava; priljudnost, (slog) gladkost; nagnjenje (à za); pluriel ugodna priložnost, olajšave, pomoč

cela me donne la facilité de ... to mi omogoča, da ...
facilités de paiement plačilne olajšave, ugodni plačilni pogoji
vivre dans la facilité imeti prijetno življenje brez denarnih problemov
facilités pluriel de crédit kreditne olajšave
cet enfant a de la facilité ta otrok se z lahkoto uči

facultad ženski spol moč, oblast, zmožnost; odobritev, pravica; fakulteta

facultad de cazar pravica lova
facultad de Filosofía y Letras filozofska fakulteta
facultad de leyes, facultad de jurisprudencia pravna fakulteta
facultad de medicina medicinska fakulteta
tener facultad imeti pooblastilo, biti upravičen
recobrar sus facultades spet k sebi priti

fadé, e [fade] adjectif, populaire izčrpan; vulgairement spolno bolan

être fadé imeti dovolj (udarcev, kazni ipd.); uspel v svojem žanru (populaire)

Fadenkreuz, das, nitni križ, nitnica; ins Fadenkreuz rücken postati tarča; jemanden im Fadenkreuz haben imeti na muhi

faena ženski spol (telesno) delo; domače delo; ameriška španščina čas žetve, kampanja

faena(s) del campo poljsko delo
tener mucha faena imeti mnogo dela

faible [fɛbl] adjectif slaboten, slab, šibek, medel; nebogljen, slabotnega značaja; preveč prizanesljiv (avec z); nepomemben, premajhen; masculin slabič, slabotnež; šibka stran (mesto), boleča točka, slabost

faible d'esprit slaboumnež
le faible du livre šibka stran (slabost) knjige
faible rendement masculin slaba storilnost
café masculin faible nemočna kava
esprit masculin faible topoglavec, bebec
les économiquement faibles premoženjsko šibke osebe
pays masculin faible šibka država (brez sredstev, brez obrambe)
point masculin faible de quelqu'un, quelque chose šibka točka nekoga, nečesa
avoir du faible pour quelque chose imeti nagnjenje do česa
n'avoir qu'une faible idée de quelque chose slabo kaj poznati
éprouver un faible pour une femme, pour le tabac čutiti, imeti nagnjenje do neke ženske, do tobaka
être faible en allemand biti slab v nemščini
être faible de cœur biti bolan na srcu
être, se montrer faible avec quelqu'un hitro popuščati komu

faim [fɛ̃] féminin glad, lakota; figuré vroča želja, koprnenje

faim canine, du diable, de loup vočja lakota
faim insatiable nenasitna lakota
faim de richesses želja, žeja po bogastvu
avoir faim biti lačen
apaiser, assouvir, calmer, rassasier sa faim utešiti si glad
donner faim glad, lakoto zbuditi
manger à sa faim najesti se, nasititi se
mourir, (familier) crever de faim umirati, umreti od lakote
ne pas manger à sa faim stradati, niti najnujnejšega ne imeti
rester sur sa faim ne zadosti jesti, ne se nasititi; ostati nezadovoljèn

fair¹ [fɛə] pridevnik
lep; nežen; jasen, svetel; čist; svež; ugoden; svetlolas, blond; precejšen; znaten (with do)
pošten, pravičen; spodoben, vljuden; primeren, zadovoljiv; čitljiv

the fair (sex) ženske
a fair amount precejšnja količina, precej denarja
to be a fair game biti po pravici predmet zasmehovanja
to be in a fair way biti na najboljši poti
a fair chance dobra priložnost
a fair copy čistopis
for fair dejansko, zares
to give s.o. a fair warning pravočasno koga posvariti
pogovorno fair to middling še kar dobro
fair play poštena igra, nepristranost
fair and soft goes far in the day s poštenjem in dobroto veliko dosežeš
fair field and no favour ista priložnost za vsakogar
fair and square pošten in odkrit; naravnost
to be in a fair way dobro kazati
what is fair for one is fair for all kar je dobro za enega, je dobro tudi za druge
fair wind ugoden veter
to write a fair hand imeti lepo pisavo
fair view lep razgled; odkrito mnenje
a fair proposal sprejemljiv predlog
to be in a fair way dobro komu kazati

fáktor factor; ekonomija agent, factor; matematika factor, multiplier; (okolnost) circumstance; tiskarstvo foreman, pl -men

ekonomski fáktor economic factor
odločilen fáktor decisive factor
Rhesus (ali Rh) fáktor medicina Rh (ali rhesus) factor
imeti pozitivni Rh fáktor to be Rhpositive (ali rhesus-positive)

fakultéta (-e) f

1. šol. facoltà:
vpisati se na medicinsko fakulteto iscriversi alla facoltà di medicina, a medicina
diplomirati na filozofski fakulteti laurearsi alla facoltà di lettere e filosofia, in lettere
pog. imeti fakulteto avere la laurea
končati fakulteto laurearsi
pravna fakulteta facoltà di giurisprudenza; legge
fakulteta za strojništvo, za arhitekturo facoltà di ingegneria, di architettura

2. mat.
n fakulteta facoltà N

fall^*1 [fɔ:l]

1. neprehodni glagol (in, to, from)
pasti, padati; pripasti, pripadati; podreti, prevrniti, zgruditi se; popustiti, popuščati; upadati; spustiti se
zoologija roditi se; spuščati se; izlivati se; viseti; (z)manjšati, poleči se; poginiti; podleči; z vnemo se lotiti; propadati; zgoditi se; morati

2. prehodni glagol
ameriško, narečno sekati drevesa

o fall adoing začeti kaj (npr. alaughing zasmejati se)
to fall asleep zaspati
to fall to blows stepsti, spopasti se
to fall due zapasti (menica)
to fall dumb onemeti
to fall from favour pasti v nemilost
to fall flat doživeti neuspeh
to fall foul of spopasti se, napasti; prepirati se
to fall from grace grešiti
to fall in love zaljubiti se
to fall in two razpoloviti se
to fall into habit navaditi se
to fall into conversation with s.o. začeti pogovor s kom
to fall a prey (ali victim, sacrifice) postati žrtev
to fall into a rage pobesneti
to fall heir to podedovati po
to fall to pieces razpasti
to fall on a sword figurativno narediti samomor
to fall on one's feet imeti srečo, izvleči se
his face fell kislo je pogledal
to fall to one's lot biti komu usojeno
to fall between two stools usesti se med dva stola
to fall into oblivion biti pozabljen

falsch napačen; (unecht) nepristen, ponarejen, neiskren, hinavski; fachsprachlich: nepravi; Geld: ponarejen; (unaufrichtig) Aussage, Prophet: kriv, lažen; Lehre: zmoten; Haare, Zähne: umeten; Spiel: nepošten; Adverb narobe; falsches Spiel treiben goljufati, biti neiskren; falscher Hase pečenka iz mletega mesa; falscher Name lažno ime, privzeto ime; falsch liegen ne imeti prav, biti na napačni poti, biti v zmoti, narobe uganiti; falsch gewickelt sein biti v (hudi) zmoti