Franja

solicitar želeti, prositi (za), moledovati, zahtevati, potegovati se za; snubiti

solicitar con instancia nujno prositi
solicitar la mano snubiti (dekle)
solicitar permiso prositi za dovoljenje
solicitar una plaza (un empleo, un puesto) potegovati se za mesto (službo)
artículos muy solicitados (trg) zelo iskani artikli
estar solicitado iskan biti, dobro v prodajo iti, biti moda
ser poco solicitado težko iti v prodajo
María está solicitada para Piedro Peter snubi Marijo

songer [sɔ̃že] verbe intransitif misliti (à na), premisliti (à quelque chose kaj), premišljevati (à o); paziti (à na); vieilli sanjati, sanjariti

il faut songer à partir treba je misliti na odhod
songer à ce qu'on dit paziti na to, kaj rečemo
songez-y bien! dobro premislite!
vous me faites songer à X. vi me spominjate na X.
vous n'y songez pas? à quoi songez-vous? kaj pa (vendar) mislite? kaj vam pade v glavo?
il songe aux beaux jours de sa jeunesse premišlja, sanjari o lepih dnevih svoje mladosti

sonner [sɔne] verbe intransitif zvoniti; (za)zveneti; (ura) biti; (za)doneti; verbe transitif (po)zvoniti; (za)trobiti; biti (uro); (téléphonie, télégraphie, télévision) (po)klicati; sport zrašiti (na tla)

sonner les cloches à quelqu'un (familier) povedati komu svoje mnenje
sonner du cor, de la trompette (za)trobiti na rog, na trobento
sonner la messe zvoniti k maši
sonner la femme de chambre pozvoniti sobarici
sonner le tocsin biti plat zvona
(populaire) sonner quelqu'un močnó koga udariti po glavi
(familier) on ne vous a pas sonné nihče vas ni klical, brigajte se za svoje stvari
se faire sonner (les cloches) (figuré) biti ostro grajan, oštet, pokaran
quelqu'un a sonné à la porte nekdo je zvonil pri vratih
midi a sonné poldan je zvonilo
la messe sonne k maši zvoni
sa dernière heure a sonné njegova zadnja ura je odbila
ce mot sonne bien, mal à l'oreille ta beseda dobro, slabo zveni na uho
son rire sonne faux njegov smeh ni pristen, ni iskren
faire sonner l's de plus en fin de phrase razločno izgovoriti s v (besedi) plus na koncu stavka

soonest [sú:nist] prislov
najprej; najhitreje; najrajši

at the soonest čim prej, kar najprej, čim hitreje možno, kar najhitreje
least said soonest mended preveč govoriti ni dobro; čim manj besed, tem prej se bo stvar poravnala
which would you soonest lose, an eye or a leg? kaj bi rajši izgubili, oko ali nogo?

sort³ [sɔ:t] prehodni glagol
razvrstiti, razporediti, sortirati, kategorizirati; oddeliti, izločiti, izbrati
neprehodni glagol
skladati se, ujemati se, harmonirati; družiti se (z), povezati se (z)

to sort well (ill) dobro (slabo) se skladati
to sort with thieves družiti se s tatovi
to sort out razvrstiti, izbrati, odbrati, oddeliti

sortir*¹ [sɔrtir] verbe intransitif iti ven, oditi (iz, z doma); stopiti iz, izstopiti; izhajati; štrleti, moleti (iz); vstati (od mize); ravno ozdraveti (de od); biti ravno odpuščen (iz zapora); oddaljiti se (od teme); figuré vzkliti, pognati, priti na dan; iziti (knjiga); verbe transitif izvleči, potegniti (de iz), vzeti, peljati, spraviti ven; prinesti, vreči na trg (tržišče), prinesti na dan, (populaire) vreči ven

(verbe intransitif): il ne sort pas on ne hodi z doma, ne zahaja v družbo
je sors de chez lui pravkar sem bil pri njem
sortir de chez soi iti z doma, iz hiše
sortir du bal prihajati s plesa
sortir des bornes prekoračiti meje
sortir de la cadence priti iz takta
sortir d'embarras izmotati se iz zadrege, iz težav
sortir d'une école končati (neko) šolo, študij na (neki) šoli
sortir d'une famille honorable izhajati iz spoštovane, poštene družine
sortir des gonds priti iz tečajev, figuré razjeziti se
il est nouvellement sorti de l'université pravkar je diplomiral na univerzi
sortir du lit vstati iz postelje
sortir des mains de l'ouvrier biti še čisto nov
sortir de maladie pravkar ozdraveti
sortir de la mémoire, de l'esprit, de la tête izpasti iz spomina, biti pozabljen
sortir de l'ordinaire biti neobičajen
la pensée ne sort pas assez misel ne prihaja do izraza
sortir du port izpluti iz pristanišča
sortir de son rôle pasti iz svoje vloge
sortir du sujet oddaljiti se od svojega predmeta
sortir sain et sauf d'un accident odnesti zdravo kožo iz nesreče
sortir de la vie umreti
ne pas en sortir ne priti iz, ne opraviti, ne dokončati
cela m'est sorti to mi je ušlo, izpadlo
j'ai trop à faire, je n'en sors pas ne pridem iz dela
les yeux lui sortent de la tête ves iz sebe je, ves besen je
la faim fait sortir le loup du bois lakota prežene volka iz gozda
au cours du match, l'arbitre a fait sortir un joueur du terrain med tekmo je sodnik izključil enega igralca iz igre
la locomotive est sortie des rails lokomotiva se je iztirila
il se croit sorti de la cuisse de Jupiter on misli, da izhaja iz slavne družine
ce dictionnaire sort par fascicules ta slovar izhaja v snopičih
cela sort de ma compétence to ne spada v mojo kompetenco
(familier) sortir d'en prendre imeti dovolj kake neprijetnosti
merci bien, je sors d'en prendre! hvala lepa, dovolj mi je tega!
(verbe transitif):

sortez les mains de vos poches! roke iz žepa!
sortez la poitrine! prsi ven!
sortir l'enfant peljati, vzeti otroka ven, na sprehod
ce mari ne sort jamais sa fémme ta soprog ne gre nikoli ven z ženo
sortir quelqu'un de la salle izgnati, vreči koga iz dvorane
sortir un blessé des décombres izvleči ranjenca iz ruševin
(populaire) sortez le! à la porle! vrzite ga ven!
sortir sa voiture du garage izpeljati avto iz garaže
cette maison d'édition sort beaucoup d'ouvrages ta založba izda(ja) mnogo del
il nous en a sorti une bien bonne povedal nam je dobro, posrečeno zgodbo
se sortir d'affaire, s'en sortir izvleči se iz afere, pomagati si

souffrant, e [sufrɑ̃, t] adjectif trpeč; (lahko) bolan

air masculin souffrant trpeč izraz
Eglise féminin souffrante (religion) (verne) duše v vicah
je suis souffrant ni mi dobro, nekaj sem bolan

souiller [suje] verbe transitif umazati (de z), omadeževati, onesnažiti

souiller ses vêtements umazati si obleko
souiller ses mains de sang umazati si roke s krvjo
souiller la réputation, la mémoire de quelqu'un omadeževati dobro ime, spomin kake osebe
ce malade souille son lit ta bolnik se ponesnaži v posteljo

spánje sleep; (mirno) slumber

v spánju in one's sleep
kratko spánje brief sleep, nap, snooze, pogovorno forty winks
nemirno spánje restless sleep, broken (ali troubled) sleep
moteno, prekinjeno spánje broken sleep
rahlo (trdno, globoko, zdravo) spánje light (sound) sleep
globoko spánje deep sleep
prvo, osvežujoče spánje (pred polnočjo) beauty sleep
peturno spánje five hours' sleep
večno spánje the last sleep, the sleep that knows no waking
zimsko spánje winter sleep, hibernation
pomanjkanje spánja lack (ali want) of sleep
noč brez spánja sleepless night
spánje pravičnega the sleep of the just
govoriti v spánju to talk in one's sleep
hoditi v spánju to walk in one's sleep, to sleepwalk
imeti rahlo spánje to be a light sleeper
imeti trdno, dobro, zdravo spánje to be a good, a sound sleeper
hliniti spánje to pretend to be asleep
pasti v globoko spánje to fall into a profound sleep
pogrezniti se v mirno spánje to fall into a peaceful slumber
planiti iz spánja to start out of one's sleep, to wake up with a start
prebiti noč brez spánja to have a sleepless (ali a wakeful) night
spati v globokem spánju to be fast asleep, (pogovorno) to sleep like a log
spati svoje poslednje spánje to sleep one's last sleep

spánje sueño m

rahlo (trdno) spanje sueño ligero (profundo ali pesado ali de plomo)
biti, ležati v globokem spanju estar profundamente dormido, fam estar en siete sueños
večno spanje sueño eterno
v spanju en sueño
noč brez spanja una noche sin sueño
zimsko spanje letargo m invernal, hibernación f
biti na pol v spanju estar medio dormido
prijetno, dobro spanje! ¡que usted descanse!
hoditi v spanju caminar en sueño
planiti iz spanja despertarse sobresaltado
spati spanje pravičnega dormir el sueño de los justos

spati (spim) zaspati schlafen; rahlo: schlummern (brez prekinitve durchschlafen, naprej weiterschlafen), v nekurjeni sobi: kalt schlafen, stoje: im Stehen schlafen, z odprtimi očmi: mit offenen Augen schlafen
dobro/slabo spati ein guter/schlechter Schläfer sein
dolgo spati ein Langschläfer sein
spati kot kamen/polh schlafen wie ein Stein/Klotz/Murmeltier/Toter
pustiti spati koga (jemanden) schlafen lassen
redno spati po kosilu Mittagsschlaf halten
živalstvo, zoologija spati zimsko spanje Winterschlaf halten
iti spat schlafengehen, sich schlafen legen, zu Bett gehen, sich zu Bett legen
iti s kurami spat mit den Hühnern zu Bett gehen
ko greš/grem spat beim Zubettgehen, beim Schlafengehen
preden greš/grem spat vor dem Schlafengehen
dati spat otroka: zu Bett bringen
figurativno spati pod istim kovtrom unter einer Decke stecken
spati s kom schlafen mit
figurativno kakor si boš postlal, tako boš spal wie man sich bettet, so liegt man

spáti to sleep, to be asleep, to lie asleep; pogovorno to kip; to lie dormant

spáti oblečen to sleep with one's clothes on
spáti po obedu to have (ali to take) a nap, to have one's forty winks
dobro (slabo) spáti to sleep well (badly, poorly)
spáti doma (zunaj) to sleep in (out)
spáti pod milim nebom, na prostem to sleep in the open air
spáti polnih 12 (ali 24) ur to sleep the clock round
spáti zimsko spanje to hibernate
spáti spanje pravičnega to sleep the sleep of the just
trdno spáti to be fast (ali sound) asleep, to sleep very soundly
spáti nepretrgano do 7. ure zjutraj to sleep right through (ali without a break) until seven in the morning
predolgo spáti (= »zaspati«) to oversleep
spáti kot ubit, kot polh to sleep like a log (ali like a top, like a dormouse)
iti spat to go to bed, to lie down to sleep, (otroški govor) to go to bye-byes; to retire
to mi ne da spáti it keeps me awake at night
nisem mogel spáti I hardly slept a wink
hoditi zgodaj spat to retire early
ne spáti (biti buden, figurativno) to be watchful (ali vigilant), to be on the alert
bom toliko bolje spal zaradi tega I will sleep the sounder for it
zadeva spi (figurativno) the matter (ali affair) has been pigeon-holed
vso noč nisem spal I did not sleep a wink last night
kakor si boš postlal, tako boš spal as you make your bed, so you must lie

spáti dormir, faire un somme, reposer ; (ležati) coucher ; (figurativno, biti nepazljiv) ne pas faire attention, être inattentif, sommeiller

dobro (slabo) spati bien (mal) dormir
nepretrgoma spati dormir d'une seule traite (ali sans arrêt)
spati oblečen coucher tout habillé
spati kot polh dormir comme un loir
spati kakor ubit, ko klada, globoko dormir d'un profond sommeil (ali comme une souche, comme un sabot, profondément, à poings fermés)
stoje spati dormir debout
spati s kom coucher avec quelqu'un
spati dolgo v jutro faire la grasse matinée
iti spat (aller) se coucher, aller au lit, se mettre au lit
spati po kosilu faire la sieste
dati spat (otroke) faire coucher (les enfants)
hoditi pozno spat se coucher tard
dobro spite! dormez bien!

spáti (spím)

A) imperf.

1. dormire:
spati kot polh, kot klada, kot jazbec, kot ubit dormire come un ghiro, come un tasso, della grossa
spati na prostem, na tleh dormire all'aperto, per terra
dobro spite! (kot voščilo) buon riposo!
spati mirno spanje dormire sonni tranquilli
spati pri kom dormire, pernottare da qcn.

2. (počivati) riposare:
pozimi rastline spijo d'inverno le piante riposano

3. giacere (sepolto), essere sopito, essere nascosto, trovarsi:
spolnost v otroku še spi nel bambino la sessualità è ancora sopita
rudno bogastvo spi pod zemljo le risorse minerarie giacciono sepolte sotto terra

4. (biti pokopan) riposare; esser sepolto:
na tem pokopališču spijo njegovi starši in questo cimitero riposano i suoi genitori

5.
spati pri dormire con, avere rapporti sessuali con
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
priden je, kadar spi è bravo quando dorme
glede tega lahko mirno spiš quanto a questo puoi stare tranquillo
hoditi, iti s kurami spat andare a dormire con le galline
spati smrtno, večno spanje dormire il sonno eterno
spati spanje pravičnega dormire il sonno dei giusti
PREGOVORI:
kakor si boš postlal, tako boš spal come uno si fa il letto, così dorme
nesreča nikoli ne spi i guai vengono senza chiamarli

B) spáti se (spí se) imperf. impers. (biti zaspan) avere sonno:
spi se mi ho sonno

spáti dormir ; (fig, biti nepazljiv) estar durmiendo

dobro (slabo) spati dormir bien (mal)
nepretrgano spati dormir en un sueño
spati oblečen dormir vestido
spati kot ubit (kot klada) dormir como un tronco (como una peña)
spati pri kom dormir en casa de alg
spati s kom dormir con alg
spati zunaj doma dormir fuera (de casa)
spati dolgo v jutro dormir hasta muy entrada la mañana
spati pod milim nebom dormir al descubierto, dormir al raso, fam dormir a la manta de Dios
spati kot polh dormir como un lirón (ali como una marmota)
dati spat (otroka) acostar
iti spat ir a dormir, ir a acostarse, retirarse a descansar
trdno spati dormir profundamente
ne moči spati no poder dormir, no poder pegar ojo (ali los ojos)
ne moči spati od bolečin (od skrbi) no poder dormir de dolores (de preocupaciones)
dobro spite! ¡que usted descanse!, ¡que pase usted buena noche!

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

speed¹ [spi:d] samostalnik
hitrost, brzina, naglica, hitrica; tek (motorja)
tehnično prestava (prva, druga itd.)
zastarelo uspeh, (dobra) sreča

at full speed, with all speed s polno brzino
good speed! veliko uspeha (sreče)!
speed limit največja dovoljena hitrost
a three-speed bicycle bicikel s tremi prestavami
to make speed hiteti
send me good speed! voščite mi dobro srečo!
more haste, less speed figurativno počasi se daleč pride; hiti počasi!

speed^*2 [spi:d]

1. prehodni glagol
drviti, goniti, pognati (konja); naganjati, priganjati (koga); hitro (kaj) opraviti, pohiteti (s čim), pospešiti, dati (čemu) večjo hitrost
zastarelo sprožiti (strelico); odposlati, (hitro) odsloviti (posloviti se od)
arhaično pomagati (komu), želeti srečo

2. neprehodni glagol
hiteti, drveti, hitro iti, leteti
avtomobilizem voziti z veliko hitrostjo
zastarelo uspevati, napredovati, biti uspešen ali srečen, imeti srečo

to speed an arrow izstreliti (sprožiti) strelico
the devil speed him! vrag ga vzemi!
God speed you! bog z vami!
to speed the parting guest zaželeti vse dobro odhajajočemu gostu
he sped well arhaično dobro jo je zvozil
to speed away odbrzeti, odhiteti
he sped away like an arrow odbrzel je kot strelica
to speed down zmanjšati hitrost (čemu), zavreti (kaj)
to speed up povečati hitrost (čemu)
to be fined for speeding biti kaznovan zaradi prevelike hitrosti, prehitre vožnje

spirit¹ [spírit] samostalnik
duh; duša; prikazen, duh, nadnaravno bitje, demon; genij, velik duh; smisel, duh (zakona)
figurativno polet, elan, pogum, morala, ognjevitost, energija
figurativno življenjska moč, volja
figurativno gonilna moč, duša (podviga, podjetja)
množina razpoloženje; veter, sapica

in (the) spirit v duhu
out of spirits potrt, deprimiran
absent in body, but present in spirit telesno odsoten, duhovno pa prisoten
animal spirit življenjska moč
astral spirits duhovi, za katere verujejo, da žive med zvezdami
familiar spirits duhovi, ki spremljajo čarovnice ali jim služijo
great spirits véliki duhovi (razumniki, velikani duha)
high spirits dobro, veselo razpoloženje, veselost
the Holy Spirit cerkev sv. duh
low spirits potrtost, deprimiranost
a master-spirit človek izredne pameti, ki drugim vsiljuje svoje mnenje
a mischievous spirit hudoben škrat
a man of a domineering spirit mož zapovedovalnega značaja
peace to his departed spirit mir njegovi duši
the poor in spirit ubogi na duhu, ponižni
poor spirits pobitost, potrtost
public spirit smisel za javni blagor
unbending spirit neupogljiv duh (značaj)
the spirit of the law duh zakona
to be in poor (low) spirits biti potrt (pobit, malodušen, deprimiran)
he is the driving spirit of the undertaking on je duša podjetja
to call up a spirit klicati duhá
our spirits go up (rise) naša morala se dviga
he has the spirit of a lion on ima levji pogum
to keep up one's spirits ne izgubiti poguma

splákniti to rinse

splákniti si usta to rinse one's mouth (out)
dobro to splaknite! give it a good rinse!