Franja

del|o³ [é] srednji spol (-a …) (dejanje) die Tat; das Werk (ljubezni do bližnjega der Nächstenliebe)
dobro delo eine gute Tat
dobra dela množina gute Werke
sedem del usmiljenja die sieben Werke der Barmherzigkeit
apostolska dela die Apostelgeschichte

délo work; labour; (zaposlitev) employment, job; (enolično, naporno) grind; (snažilkino) charring, cleaning, ZDA chore; (garanje) drudgery; (težko) toil

duševno délo brainwork, headwork
délo ročno manual work, manual labour
javna déla public works pl
délo od kosa piecework
naloženo délo task
délo zunaj hiše outdoor work
nočno délo night work, pogovorno nights pl
običajno délo ordinary labour
priložnostno délo odd job
obvezno délo compulsory work
kvalificirano délo skilled work
pisarniško délo clerical work
poljsko délo farm work, agricultural labour
prisilno délo forced labour, penal servitude
prostovoljno délo voluntary work
pogodbeno délo contract work
nestrokovno délo unskilled work
ročno, fino délo fancywork
žensko ročno délo needlework
rutinsko, tekoče délo routine work
mučno, dolgočasno délo drudgery, toiling and moiling
površno délo bungled (ali botched) work
brez déla (brezposeln) unemployed, jobless
zmožen za délo able to work
s trdim, težkim délom by working hard
borza déla employment agency, labour exchange
pravica do déla the right to work (ali to a job)
program déla work programme
ustavitev déla cessation of work
področje déla sphere of activity (ali of action)
nesposoben za délo unfit for work, not fit for work, incapacitated
temeljna organizacija združenega déla basic organization of associated labour
pri délu at work
na délo! get to work!
délo na črno žargon scab labour
družbeno (fizično, minulo, proizvodno) délo social (physical, past, productive) work
presežno (skupno) délo surplus labour (joint work)
svobodna menjava déla free change of employment
združeno (živo) délo associated (current) labour
plačilo po délu payment linked to performance, payment by results
pogoji za délo labour conditions
biti pri délu to be at work
vaša obleka je v délu your suit (ali dress, costume) is in hand, is being made (ali attended to)
dati komu délo to give someone work, to give someone employment
to je težko délo it is uphill work
iti na délo to go to work
iskati délo to look for a job
vedno samó délo in nič oddiha all work and no play
izogibati se déla to dodge work
biti s srcem pri délu to put one's heart into one's work
lotiti se déla to set to work, to get on with it, to get down to it, to start work, ZDA to get busy
zopet se lotiti déla to resume work
biti brez déla to be out of work
imeti mnogo déla to have plenty to do, to have a lot of work on hand, to have a great deal of work to do
imam drugega déla dovolj (figurativno) I've enough on my plate already, I have other fish to fry
nastopiti délo to start work
izvesti délo to get one's job (ali work) done, to carry out one's work
je kar precéj déla, veste! it's quite a job, you know!
odkazati komu neko délo to set someone a task
posvetiti se svojemu délu to devote (ali to apply) oneself to one's work
povzročiti komu mnogo déla to put someone to great inconvenience
opravljati délo to do a job
délo stoji, počiva work is at a standstill
končati s svojim délom to get one's work done
imel sem neko délo I had a job to do
čisto se predati délu pogovorno to keep one's nose to the grindstone
ustaviti délo to stop work, to strike (work), to go on strike, to walk out, to down tools
vreči se na délo to put one's back into a job, to get down to it
obsoditi na težko délo to sentence to hard labour
ukvarjati se z literarnim délom to be engaged in literary pursuits
rudarji so zapustili délo the miners have come out (on strike)
dušiti se v délu to be swamped (ali overwhelmed) with work
čez glavo imam déla I'm up to my ears (ali eyes, neck) in work
pridnega k délu priganjati (figurativno) to spur a willing horse
on se nikoli ne dotakne déla he never does a stroke of work
tovarna je ustavila délo the factory has stopped work
živeti od déla svojih rok to live by the sweat of one's palms
brez déla ni jela you get nothing for nothing
dober začetek je pol déla a good start is half the battle
po délu, ne po besedah cenimo človeka actions speak louder than words
po délu spoznaš človeka by their works you will know them

délo trabajo m ; (zaposlitev) ocupación f , empleo m

akordno delo destajo m
težko (nočno, umsko, telesno, znanstveno) delo trabajo rudo (nocturno, intelectual, corporal, científico)
delo na domu trabajo a domicilio
delo na tekočem traku producción f en serie
mojstrsko delo obra f maestra
obvezno, žensko delo trabajo obligatorio, femenino
strokovno delo trabajo especial (ali profesional)
hišna dela labores f pl domésticas
ročno delo trabajo manual, trabajo hecho a mano, (izdelek) obra f de mano
prisilno delo trabajos m pl forzados
nadurno delo trabajo hecho en horas extraordinarias
sezonsko delo trabajo de temporada
javna dela obras f pl públicas
socialno delo obra f social
umetniško delo obra f de arte
zbrana dela (slovstvo) obras f pl completas
poljsko delo labor f, faena f (del campo); faenas f pl agrícolas
brez dela sin trabajo, sin ocupación
dela zmožen capaz de trabajar
nesposoben za delo incapaz de trabajar
nesposobnost za delo incapacidad f para el trabajo
delitev dela división (ali repartición) f del trabajo
pravica do dela derecho m al trabajo
prekinitev dela suspensión f del trabajo
upočasnitev dela huelga f de brazos lentos
ustavitev dela paro m del trabajo
urad za delo oficina f de colocación
borza dela bolsa de trabajo
zaščita pri delu seguridad f (ali protección f) en el trabajo
biti brez dela estar sin trabajo; holgar
na delo! ¡manos a la obra!
lotiti se dela poner manos a la obra
iti na delo ir a trabajar
prekiniti, ustaviti delo suspender, abandonar el trabajo
začeti z delom empezar a trabajar
kakršno delo, takšno plačilo tal obra, tal pago
delo mi ne gre od rok no me cunde el trabajo

demain [dəmɛ̃] adverbe jutri; masculin bodočnost, prihodnost

demain matin, demain dans la matinée jutri zjutraj, jutri dopoldne
demain en huit, en quinze jutri teden, jutri dva tedna
à demain! na svidenje jutri!
à demain les affaires! jutri je tudi še en dan!
demain il fera jour nikamor se ne mudi danes, jutri je še en dan
à partir de demain od jutri naprej
courrier masculin de demain jutrišnja pošta (pisma itd.)
jusqu'à demain (še) do jutri, (še) dolgo
d'ici (à) demain, le temps peut changer do jutri se vreme še lahko spremeni
(familier) ce n'est pas pour demain, ce n'est pas demain la veille to še ne bo jutri, to se še ne bo jutri, tako kmalu zgodilo

démentir* [demɑ̃tir] verbe transitif demantirati, postaviti na laž, zanikati; zavračati; biti si v protislovju; prevarati, razočarati

se démentir (pre)nehati
ne pas se démentir biti trajen, ne popustiti
son amitié pour moi ne s'est jamais démentie njegovo prijateljstvo do mene ni nikoli prenehalo
démentir un bruit, une nouvelle demantirati govorico, novico
l'événement n'a pas démenti mon attente dogodek ni razočaral mojega pričakovanja
démentir sa profession izkazati se nevrednega svojega poklica

Dēmētrius -iī, m (Δημήτριος) Demetrij, grško moško ime, poseb.

1. Demetrius Poliorcētēs (πολιορκητής „oblegovalec mest“) Demetrij Poliorket, sin mak. kralja Antigona I., roj. l. 337, v bitki pri Isu l. 301 je izgubil očeta in kraljestvo; slednjega se je l. 294 zopet polastil ter kraljeval do l. 288. Leta 283 je umrl kot ujetnik svojega tasta Selevka v sirskem mestu Apameji: Ci., N., Iust.

2. Demetrij II., vnuk prejšnjega, sin Antigona Gonata, je kraljeval v Makedoniji od l. 240 do 230, ves ta čas se je vojskoval s sosednimi ljudstvi: Iust.

3. Demetrius II. Nīcātor (Νικάτωρ) Demetrij II. Nikator, sin Demetrija I. Sotera, sirski kralj od l. 147 do 140 in od l. 130 do 126, umorjen ob neki vstaji: Iust.

4. Dem. Phalēre͡us Demetrij Falerski (= iz Falera,Φαληρόν, atenskega pristanišča), roj. ok. l. 345, Teofrastov učenec, učenjak in državnik, ki je kot Kasandrov namestnik upravljal mesto Atene od l. 317 do 307. Ko je Demetrij Poliorket l. 307 osvojil Atene, je Demetrij Falerski pobegnil v Tebe in od tam v Aleksandrijo k egiptovskemu kralju Ptolemeju Lagoškemu, čigar sin Ptolemej Filadelf ga je pregnal v Gornji Egipt, kjer je l. 283 umrl: Ci., N., Q.

5. Dem. Māgnēs Demetrij Magnezijski, zgodovinopisec in filozof v času Cicerona: Ci. ep.

6. Dem., vpliven, a nadležen mož v času Cicerona: Ci. ep.

7. Dem. Belliēnus Demetrij Belien, osvobojenec prejšnjega, poveljnik v Intemeliju v Liguriji, kjer je s svojim nasiljem povzročil meščanske upore, ki jih je moral Cezarjev prijatelj Mark Celij Ruf zadušiti: Caelius ap. Ci. ep.

8. Dem., neki učitelj petja: H.

9. suženjsko ime: H. (Epist. I, 7, 52).

10. neki stavbenik: Vitr.

11. neki kipar: Plin., Q.

12. neki igralec v komedijah v Rimu: Q., Iuv.

13. Demetrij Sunijan (= iz mesta Sunija; Sunium Σούνιον), zelo spoštovan kinik, živel v Rimu od l. 40 do 90 po Kr.: Sen. ph., T., Suet. — Od tod

I.

1. subst. Dēmētrias -adis, f (Δημητριάς)
a) Demetriada = Demetrijevo (mesto) ob Pegazejskem zalivu, imenovano po Demetriju Poliorketu, ki ga je ok. l. 290 ustanovil: Ci., L., Plin.
b) demetriada, neka rastl.: Ap. h.

2. Dēmētrium -iī, n
a) (Δημήτριον) Demetrij, mesto v tesalski Ftiotidi: Mel.
b) samotraško pristanišče: L. —

II. adj. Dēmētriacus 3 demetrijski, demetriadski (= k Demetrijevemu mestu spadajoč): Demetriacus sinus L. Demetrijski (Demetriadski) zaliv; subst. Dēmētriacum -ī, n =
a) Demetrij, Demetriak: L.

dēmittō -ere -mīsī -missum

I.

1. dol spustiti (spuščati): d. aliquem per tegulas Ci., e muris canes sportis S. fr., antennas S. fr., Auct. b. Alx., armamenta Sen. ph., funem H., accensam lucernam Vitr., cornua (jadrnice) O., calculum (sorticulam Suet.) in urnam O. vreči, cibum in alvum O., censum in viscera O. zažreti, alto volucrem caelo Sil. z neba ustreliti, aliquem per murum Vulg.; refl.: d. se ad aures alicuius Ci. nagniti se k … , se manibus L., se ob assem H. pripogniti (skloniti) se za … ; pass. (med.): matres … de muris per manus demissae C., funibus per murum demitti L., demissa antemna O.; pren.: d. se in causam ali in res turbulentissimas Ci. spustiti (spuščati) se v … , d. se ad minora Q., nimis se demittere Sen. rh. (o govorniku) preveč se (= svoj govor) znižati, d. se in preces Sen. ph. ali demitti in adulationem T. ponižati se do …

2. occ.
a) (dol) nagniti (nagibati), (dol) obrniti (obračati), pobesiti (pobešati), povesiti (povešati): aliae falces submissae, aliae demissae Cu. navzgor (navzdol) obrnjeni, d. oculos in terram L., oculos O. pobesiti, pa tudi = zatisniti (da bi zaspal) Val. Fl., d. oculos in terras Plin. iun. (o Jupitru) obrniti na zemljo, demittit atras belua centiceps aurīs H., demitto auriculas ut iniquae mentis asellus H., d. aures suas ad verba alicuius Sen. ph. koga prošnje milostno poslušati, d. caput ad fornicem Ci. nagniti, d. caput O. (o cvetlicah), caput in sinum Ph., capite demisso terram intueri C. s povešeno glavo, d. vultus L., O., vultum in terram Cu., frontem Q., faciem rubore Aur., paululum corpus a cervicibus Corn. naprej nagniti (nagibati), naprej skloniti (sklanjati); poseb. α) (voj.) demittere arma orožje (komu v vojaški pozdrav) povesiti: Auct. b. Afr. β) robora ferro demittere posekati: Val. Fl.; flores demittere (o drevesu) cvetje izgubiti, odcveteti (odcvetati): Lucr.; rami … ad terram demissi k tlom viseče: Suet.; pren. α) (o gorah): qua se montium iugum … ad planiora demittit Cu. se znižuje; s prolept. obj.: qua se subducere colles incipiunt mollique iugum demittere clivo V. se položno znižujejo; (o zidovju): demissa in Piraeum versus muri bracchia Iust. β) kaki tekočini pustiti (puščati) dol teči, vli(va)ti jo: per cornu singulis (suibus) ternos cyathos gari Col., coctos brassicae coliculos triginta Col.; pesn.: lacrimas d. V. solze točiti. γ) refl. se demittere in pass. (med.) demitti dol teči, odtekati: vallis erat, quo se demittere rivi assuerant O., Araxes Tauri latere demissus, Scamander ab Idaeo monte demissus Mel. tekoč; (o krvi): demissus sanguis in pedes Col. ki je stekla, prodrla. δ) (o duhu, srcu [= srčnosti]): d. animum Ci. ali mentem V. srce izgubiti, srce (pogum, srčnost) upade komu, demisere metu vultumque animumque O.; tudi: se admodum animo d. C. postati malodušen.
b) spustiti (spuščati) se v kaj, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati), pogrezniti (pogrezati): taleam (sc. in terram) Ca., ut altius demittantur ea Plin., d. huc stipites, sublicas in terram C., huc caementa H., lacubus ferrum O. pogrezniti, pomočiti, demissa puppis O. ki seže globoko, demittere nummum in loculos H. v žep vtakniti, manum in aliquid Val. Max. poseči v kaj, cuneum … inter corticem et materiem Col. zabiti; s prolept. obj.: alteque iubebis in solido puteum demitti V. globok vodnjak izkopati, in terram turrium fundamenta demissa sunt Cu. so temelji … postavljeni; žive obj. s silo kam spraviti (spravljati), pognati, vreči, pahniti: equum d. in flumen Ci., equos in viam cavam L., aliquem in metallum antiquum Ci., aliquem in carcerem S., L., aliquem in arcam H., in ovilia d. hostem H., aliquem vivum sub terram L. živega pokopati, aliquem in id subterraneum Plin. iun., se in illos specus Sen. ph.; pren.: cum in eum casum fortuna me demisisset Plancus in Ci. ep.; pesn. kako orožje kam zasaditi, zariniti, zapičiti, zabosti: gladium in iugulum Pl., ensem capulo tenus in armos, ferrum in ilia, ferrum iugulo, telum per pectora O., ferrum in pectus T., M. Cato vulnera parum demissa laxans Sen. ph. ker niso dovolj globoko zadane; pren.: d. aliquid in pectus L. dobro si zapomniti kaj, spes animo d. O.
c) kako zdravniško orodje kam spustiti, zariniti: specillum in fistulam, fistulam in iter urinae Cels.
č) (geom.) črto od zgoraj navzdol potegniti, črto spustiti: secundum … quadram lineae demittendae (sunt), quae cathetoe vocantur Q.
d) pustiti kaj na dolgo dol viseti, kaj rasti pustiti (puščati) α) (o bradi in laseh): mollem mālis barbam Lucr., barba demissa Sen. rh. na dolgo dol viseča, tako tudi: demissae comae Pr., demissus crinis, demissi capilli O., demissus capillus Plin. iun.; pesn. (preneseno na osebo): intortos demissus vertice crines (grški acc.) Sil. β) (o oblačilih): d. latum pectore clavum H., togam ad calceos usque d. Q., usque in pedes demittitur toga Sen. rh.; pt. pf. demissus 3 = valovito (na dolgo) se spuščajoč: ad talos demissa purpura Ci., tunicam demissam habent ad talos Varr. fr., laena demissa ex humeris V., demissa stola H., tunica demissa H., Pr. razpasana, praetexta demissa ad talos Q., indumenta in talos demissa Aur.; prim.: demissis fugere manibus Pl. = z rokami mahaje, hitro, demissa in armos pendebant monilia O. so visele dol na …

3. pren.
a) d. aliquem periculo Pr. rešiti koga nevarnosti.
b) eo rem demittit Epicurus, … nulli umquam esse credendum Ci. toliko popušča, da dovoli, da …

II.

1. (z osebnim obj.)
a) voj. (dol) poslati, ukazati komu odriniti dol (v): levem armaturam, agmen, agmen in inferiorem campum ali in vallem infimam ali in Thessaliam L., exercitum in planitiem, in vallem Front.; refl. se demittere dol se pomakniti (pomikati): se in iniquum locum d. C., cum se maior pars agminis in magnam convallem demisisset C.; se in Ciliciam d. Ci. dol … napotiti se; met.: d. navem … secundo amni L. po vodi dol poslati, fessas d. naves V., arma, classem … Rheno (po Renu) d. T., castra … ad ripas fluminis d. Hirt. dol premestiti.
b) v nevojaškem smislu dol poslati: aliquem caelo (abl.), ab aethere, ab alto V.; preg.: de caelo demitti L. ali demitti caelo Q. z neba poslan biti, z neba priti = na nadnaraven način nastati; (s stvarnim obj.) splavati pustiti (puščati): pecora secundā aquā (po vodi) farinam doliis secundā aquā Front.; pesn. (dol) poslati: currum ab aethere O., ex omni caelo nimbos O., caelo imbrem V. ali imbres caelo (abl. = z neba) O. deževati da(ja)ti; pren.: d. aliquem ad imos manes V. = v podzemlje (k Hadu) poslati = smrt mu zadati (prim.: ψυχὰς Ἄϊδι προΐαψεν Hom.); tudi z dat.: aliquem d. Neci ali morti (Morti), multa virûm demittit corpora Morti, multos Danaûm demittimus Orco V., habentque Tartara Panthoiden iterum Orco demissum H., corpora … Stygiae demittite nocti O., ut … proceres rerum demiserit umbris Sil.

2. pren. demitti (ab) aliquo izhajati (izvirati) od … , kakega rodu biti: ab alto demissum genus Aeneā H. izhajajoč, a magno demissum nomen Iulo V., Chronis Tyrii demissus origine Cadmi Stat., Romanum Troiā demissum … exsecutus T. — Od tod adj. pt. pf. dēmissus 3, adv. - ē,

1. (dol) viseč, naprej nagnjen: funis, aures V., demissis humeris esse Ter., demissis cervicibus Pr.

2. occ.
a) nizko stoječ (ležeč): campestria ac demissa loca C. rodovitne nižave, loca demissa ac palustria C. močvirnate nižave.
b) nizek: ne, si demissior (prenizko) ibis, unda gravet pennas, si celsior (previsoko), ignis adurat O., demissus pronusque pulvinus Plin. iun., demissiores ripae Auct. b. Alx., Plin., demissius volare O.

3. pren.
a) (o glasu) zamolkel, tih: demissā voce locuta est V.
b) (o osebah ali njihovem duhu, govoru) α) pohleven, ponižen, skromen, preprost: quae proborum, demissorum, non acrium sunt Ci., orator demissior Ci., sermo demissus atque humilis Ci., multum demissus homo H., demissae puellae Pr., ut ille superbissimus titulus modestus atque etiam demissus videretur Plin. iun., humiliter demisseque sentire Ci., suppliciter demisseque respondere Ci., haec quam demississime et subiectissime exponit C., petere ab aliquo demisse et flebiliter Val. Max., demisse ambulans Amm. β) malodušen, pobit, potrt, obupan: videsne tu illum tristem, demissum? Ci., quis P. Sullam nisi maerentem, demissum afflictumque vidit … ? Ci., neque illum tristem semperque demissum sperare possim … fore Q., animus demissus et oppressus Ci., fracto animo et demisso Ci. ep., demissiore animo L., se tueri non demisse, sed parum fortiter Ci.
c) (po položaju) nizek, reven, siromašen, ubožen: qui demissi in obscuro vitam habent S.

demonstriranj|e srednji spol (-a …) die Demonstration
pravica do demonstriranja das Demonstrationsrecht

denar samostalnik
1. (plačilno sredstvo) ▸ pénzZa investicije bo prihodnje leto namenjeno 35,3 odstotka proračunskega denarja. ▸ Beruházásokra jövőre a költségvetési pénzek 35,3 százalákát fordítják.
Čeprav obema primanjkuje denarja, sta pripravljena na poroko. ▸ Annak ellenére, hogy mindketten pénzszűkében vannak, készen állnak a házasságra.
Avtor predlaga staršem, kako naj otroke naučijo ravnanja z denarjem. ▸ A szerző tanácsokat ad a szülőknek, hogyan tanítsák meg a pénzzel bánni a gyermekeiket.
Povezane iztočnice: elektronski denar

2. (bankovci in kovanci) ▸ pénzNajprej je vse premetal ter našel zlatnino in denar. ▸ Előbb mindent felforgatott, majd megtalálta az aranyat és a pénzt.
Povezane iztočnice: menjalni denar

3. (znesek; zaslužek) ▸ pénz
V boksu se seveda vrtijo lepi denarji. ▸ A bokszban persze szép pénzek forognak.
Odgovoril jim je, da se za noben denar ne odpove svoji zemlji. ▸ Azt válaszolta nekik, hogy semmi pénzért sem mond le a saját földjéről.
Bil je tudi slikar in njegove slike so bile prodane za drag denar. ▸ Festő is volt, a képeit pedig jó pénzért adták el.
Za počitniške pogovore iz tujine smo še pred časom morali odšteti mastne denarje. ▸ A külföldi nyaralás során lebonyolított beszélgetésekért nemrég még nagy pénzeket kellett fizetnünk.
Živel sem pri starših in delal za majhen denar. ▸ A szüleimnél laktam és aprópénzért dolgoztam.

denár money; žargon brass, lolly, dough; (kovan) coin, coinage, hard money, hard cash, specie; (papirnati) soft money, paper money, bank notes pl, currency, token money; (drobiž) change; (gotovina) ready money; (v prometu) currency; (ženi za drobnarije) pin-money; (sredstva) pecuniary resources, capital

ponarejen denár counterfeit money
razpoložljiv denár disposable funds pl
presežni denár surplus money
tuj, inozemski denár foreign money
lahko zaslužen denár ZDA žargon fast buck
pri denárju in cash
brez denárja penniless
denárja kot smeti loads of money
lovec na denár (na doto) fortune hunter
v škripcih za denár short or money, out of cash, in money difficulties, hard up for money
kovnica denárja mint
obtok denárja circulation of money
pomanjkanje denárja lack (ali shortage) of money, financial stringency
predal za denár money-box, till
tečaj denárja rate of exchange, value
posojevalec denárja moneylender
kopičenje denárja accumulation of money, slabšalno money-grubbing
denár v obtoku money in circulation
za denár je trda money is tight
biti pri denárju to be in the money, to be flush, pogovorno to be quids in
ne biti pri denárju to be short of money (ali of cash, pogovorno of the ready), to be broke, to be out of cash, to have no money
biti čisto brez denárja (suh kot poper) to be dead broke
dobiti denár povrnjen to get (ali to have) one's money refunded
za noben denár ne morem tega dobiti I can't get it for love or money
dolgovati denár to owe money
dvigniti denár to draw money, to withdraw money (iz from)
denár ne igra vloge money (is) no object
imeti mnogo denárja to have plenty of money
ima denárja kot pečká he is rolling in money
nimam nič denárja pri sebi I have no money on me
ima denárja kot smeti he has tons of money
izdati (potrošiti) denár to spend money
izgubiti denár to lose one's money
investirati denár to invest money
hraniti (varčevati) denár to save money
to gre v denár that's making (real) money
kovati denár to coin, to mint money
najeti denár pri banki to raise money at the bank
z denárjem se da vse napraviti money talks
denár proč metati to let money go down the drain
bil je ogoljufan za svoj denár he was cheated (ali swindled) out of his money
narediti si denar (figurativno) to feather one's nest
podpirati z denárjem to subsidize (koga someone)
lahko se pod nosom obrišeš za svoj denár you may whistle for your money
kopičiti si denár to hoard money
pobirati denár to raise (ali to collect) money
posoditi denár to lend out money
naložíti denár to invest money
potrošiti denár to spend money
razsipavati z denárjem to spend money right and left
prihraniti mnogo denárja to have a nest egg put by
priti na dan z denárjem to come out with one's money
spremeniti v denár (vnovčiti) to turn (ali to convert) into cash
spraviti kaj v denár (vnovčiti) to make money of something, to realize, to convert into money
lahko in hitro služiti denár (figurativno) to coin money
prispevati denár to contribute money
on me stane mnogo denárja he is a heavy burden on my purse
ta posel me je spravil ob denár this business (ali transaction) has left me out of pocket
ta posel mi je prinesel denárja this deal has paid off
zasluži mnogo (kup) denárja he is earning a lot of money
(po)vrniti denár to refund (ali to reimburse) money
vložiti denár v to put (ali to deposit) money in
vnaprej dati, plačati denár to advance money
valjati se v denárju to be rolling in money, to be as rich as Croesus
zbirati, zbrati denár to collect money
to znese mnogo denárja that amounts to a lot of money
denár je sveta vladar money rules the world
denár ali življenje! your money or your life!, stand and deliver!
priti do denárja, podedovati denár to come into money

déni [deni] masculin, vieilli tajitev; odklanjanje

déni (de justice) odklonitev, da bi komu pomagali do pravice, mu bili pravični

dēnōrmō -āre (dē in nōrma) pravokotno obliko dati čemu, poševnokotno (nepravilno) delati kaj: angulus … , qui nunc denormat agellum H. = ki posestvecu še manjka (do štirikotnega).

dent [dɑ̃] féminin zob; gorski stožec, špik

armé jusqu'aux dents do zob oborožen
aux dents longues (figuré) brezobzirno
du bout des dents (figuré) brez teka (apetita), nerad, brez veselja, z nevoljo
brosse féminin à dents zobna ščetka
coup masculin de dent ugriz
mal masculin, rage féminin de dents zobobol, hud zobobol
dents artificielles, fausses dents umetni zobje
dent canine, œillère podočnik
dent incisive, molaire (ali: mâchelière) sekalec, kočnik
dent de lait, de première dentition mlečni zob
dent de pivot nasajen (umeten) zob
dent prémolaire prednji kočnik
dent de sagesse modrostni zob
dent de seconde dentition, permanente stalen zob
dent à venin strupni zob, strupnik
aiguiser ses dents sur brusiti si zobe na
avoir la dent (familier) biti lačen
avoir la dent dure imeti strupen jezik
n'avoir rien à se mettre sous la dent ničesar ne imeti za pod zob
avoir les dents longues biti zelo lačen; biti častiželjen, zahteven, lakomen, neskromen
n'avoir plus mal aux dents (figuré) biti mrtev
avoir, conserver, garder une dent contre quelqu'un imeti piko na koga, biti jezen na koga
se casser une dent zlomiti si zob
se casser les dents surune difficulté polomiti si zobe ob težavi
claquer des dents de froid od mraza z zobmi šklepetati
craquer, crisser, grincer des dents škripati, škrtati z zobmi
déchirer quelqu'un à belles dents zelo slabo o kom govoriti, obrekovati, kritizirati koga
ne pas desserrer les dents ust ne odpreti
donner un coup de dent à quelqu'un (figuré) kritizirati, grajati koga, biti jedek do koga
être sur les dents biti izčrpan; biti v mrzličnem pričakovanju; biti zelo zaposlen, preobremenjen
extraire, arracher une dent izdreti zob
faire des dents dobivati zobe
se laver, se nettoyer, se curer les dents zobe si izmiti, očistiti, (o)trebiti
manger, croquer à belles dents jesti z (velikim) tekom
manger du bout des dents jesti brez teka, nerad jesti
manger de toutes ses dents z velikim tekom jesti, jesti ko mlatič
mentir comme un arracheur de dents lagati, da se kar kadi
mettre sur les dents (figuré) dovršiti, končati
montrer les dents (figuré) zobe pokazati, groziti
mordre à belles dents pošteno ugrizniti (v jed)
parler entre ses dents nerazločno govoriti
ne pas perdre un coup de dents pohlepno jesti; ne se pustiti motiti (tudi figuré)
prendre la lune avec les dents hoteti nekaj nemogočega
prendre le mors aux dents zbezljati (konj), figuré nenadoma in živo se lotiti česa
rire du bout des dents prisiljeno se smejati
serrer les dents de rage stisniti zobe od jeze
se faire soigner les dents dati si urediti zobe
tomber sous la dent priti pod zobe, figuré pasti v roke (de quelqu'un komu)
œil pour œil, dent pour dent oko za oko, zob za zob

dēnte m

1. anat. zob:
dente di latte, caduco mlečni zob
dente permanente stalni zob
mettere i denti dobivati zobe
ho male ai denti, mal di denti zobje me bolijo
cavare un dente izdreti zob
dente del giudizio modrostnik

2. kulin.
al dente trd:
spaghetti al dente trdi špageti

3.
avere il dente avvelenato contro qcn. pren. imeti kaj proti komu, koga sovražiti
rimanere, restare a denti asciutti, a denti secchi pren. ostati praznih rok
a denti stretti pren. nerad; jezno; z veliko vnemo:
acconsentire a denti stretti privoliti nerad
lottare a denti stretti boriti se kot lev
fuori dai denti pren. odkrito, brez dlake na jeziku
non è pane per i suoi denti to je zanj (zanjo) pretežko, temu ni kos
battere i denti šklepetati z zobmi
difendere qcs. coi denti pren. srdito kaj braniti
essere armato fino ai denti pren. biti oborožen do zob
mostrare i denti pren. pokazati zobe
rompersi i denti pren. polomiti si zobe
stringere i denti stisniti zobe; pren. česa se lotiti vneto, požrtvovalno
tiene l'anima coi denti pren. komaj se ga še duša drži
tirato coi denti pren. za lase privlečen

4. pren. strup:
il dente dell'invidia strup zavisti

5. zob; zobat, zobčast predmet:
i denti del pettine zobje glavnika
dente dell'ancora navt. krak sidra

6. geogr. gorski rogelj

7. bot.
dente di cane kokotiček (Erythronium dens canis)
dente di leone (piscialetto, soffione) regrat (Taraxacum officinale)

dénuder [denüde] verbe transitif ogoliti; olupiti; razgaliti, razkri(va)ti

se dénuder razgaliti se, ogoliti se
cette robe dénude le dos ta obleka razkriva hrbet
les gens se dénudent sur les plages ljudje se slačijo na plažah skoraj do golega

dēpereō -īre -iī -itūrus povsem pokončati se, pogubiti (pogubljati) se, konec vzeti (jemati), izginiti (izginjati), po zlu iti, propasti, izničiti se, na nič priti, pokvariti se; (o stvareh): enitere, ut scida ne qua depereat Ci. ep., tempestate deperierant naves C., id, quod Avarici deperierat, expletur C., neque adaugescit quicquam neque deperit inde Lucr., depereunt in usu Col. (o orodju), pars quarta fere crediti deperibat Suet.; z dat.: ea non debere multorum notitiae deperire Aug.; (o bitjih): si quis eorum (militum) deperisset Varr., si servus deperisset Ci. ko bi se bil izgubil (da bi pobegnil ali umrl), magna pars (illius exercitus) deperiit C., qui deperiit minor uno mense vel anno H. ki je umrl, gens hominum vitio deperitura fuit O., spiritus non tempore deperit ullo O.; (o živalih): intra breve tempus repente d. P. Veg.; z dat.: ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur Paul.; occ.: audiit deperire eum sponsae amore L. da umira (koprni) od ljubezni do … , eius praesidii praefectus deperibat amore mulierculae L., corpus, in quo deperibat Cu. ki je bil vanje na smrt zaljubljen; tako tudi: aliquam misere d. Pl., is amore … illam deperit Pl., Clinia hanc … deperit Ter., quam (uxorem) propter formae pulchritudinem deperibat Iust., illum deperit inpotente amore Cat., aliquem amore d. Fr., (Vespasianus) expugnatus … a quadam, quasi amore suo (po drugih sui) deperiret Suet.; abs.: rogas? deperit Pl.; pren.: d. in sapientiam Aug.

Opomba: Fut. deperiet (nam. deperibit): Vulg.

depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
depuis que odkar
depuis peu od nedavno
depuis son départ odkar je odpotoval
depuis longtemps že dolgo
depuis lors odtlej
depuis ... jusqu'à od ... do
depuis toujours od nekdaj že
il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več

deputy [dépjuti] samostalnik
odposlanec, delegat, zastopnik, pooblaščenec
ameriško šerifov namestnik

by deputy po zastopniku
Chamber of Deputies ljudska skupščina
deputy chairman podpredsednik
deputy consul vicekonzul
to do deputy for zastopati koga

derecho moški spol pravo; pravica; pravičnost; predpravica, privilegij; davek, carina; prava stran (blaga itd.)

derecho de autor avtorsko pravo
derecho de comercio trgovsko pravo
derecho constitucional ustavno pravo
derecho de consumo potrošnina
derecho criminal kazensko pravo
derecho feudal fevdno pravo
derecho del más fuerte pravica pesti
derecho internacional mednarodno pravo
derecho marítimo pomorsko pravo
derecho mercantil trgovsko pravo
derecho penal kazensko pravo
derecho político državno pravo
derecho de sufragio volilna pravica
con pleno derecho z vso pravico
por vías de derecho po pravu, po postavi
por derecho propio dosmrten
dar derecho a alg. komu prav dati
dar derecho a quejas upravičiti pritožbe
estar en su derecho imeti pravico
hacer valer su derecho uveljaviti svojo pravico
tener derecho a imeti pravico do
derechos pl dajatve, davki; avtorska prava, tantieme
derechos de aduana carina, carinske pristojbine
derechos de exportación, derechos de salida izvozna carina
derechos de entrada, derechos de importación uvozna carina
derechos de propiedad avtorska prava, tantieme
derechos protectores zaščitne carine
derechos de sello kolkovina
derechos de tránsito tranzitna carina
sujeto a derechos, que paga derechos carini podvržen
adquirir un derecho pridobiti si pravico

dernier, ère [dɛrnje, ɛr] adjectif zadnji, poslednji; skrajni; pretekli; prejšnji

du dernier zelo, skrajno
c'est du dernier ridicule! to je skrajno smešno!
jusqu'au dernier do poslednjega moža
la dernière année zadnje leto
l'année dernière preteklo leto
l'an dernier lani
ces dernières années (ta) zadnja leta, v zadnjih letih
la dernière des créatures najbolj zavrženo bitje
le dernier des imbéciles comprendrait cela največji tepec bi to razumel
en dernière analyse konec koncev
(familier) le dernier des derniers najbolj zavržena oseba
en la dernière extrémité v skrajni sili
aux dernières extrémités do skrajnosti
en dernier (lieu) nazadnje, na zadnjem mestu, na koncu, končno
faites ce travail en dernier to delo opravite na koncu!
dernière heure (figuré) zadnja poročila
le dernier cri, le dernier mot najnovejše, najpopolnejše (v svojem žanru)
le dernier jugement (religion) poslednja sodba
le dernier soupir trenutek smrti, zadnji zdihljaj
le dernier venu zadnji prišlec
une question de la dernière importance skrajno važno vprašanje
marchandise féminin de dernière qualité, de dernier ordre blago zadnje, najslabše kakovosti, vrste
arriver bon dernier nazadnje priti
avoir le dernier mot imeti zadnjo besedo
dépenser jusqu'à son dernier sou do zadnjega dinarja vse potrošiti
être du dernier bien avec quelqu'un biti s kom zelo dober, intimen prijatelj
Paul est son dernier Pavel je njegov najmlajši sin
être habillé à la dernière mode biti oblečen po zadnji modi
mettre la dernière main à un travail dovršiti delo, opraviti končne popravke ali retuše na delu
rendre le dernier soupir izdihniti, umreti
rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu poslednjo čast (na pogrebu)
la dernière fois zadnjikrat