Franja

squint [skwint]

1. samostalnik
škiljenje; mežikanje; pogled od strani; skriven (hiter, bežen) pogled; pogledovanje (at na)
figurativno nagnjenje, tendenca (to, towards k)

to have a slight squint malo škiliti
I'll have a squint at the menu bom hitro pogledal (na) jedilni list

2. pridevnik
(redko) škilav, škilast; nezaupljiv, sovražen; poševen, kriv

3. neprehodni glagol
škiliti; od strani gledati; metati skrivne, nezaupljive poglede; škiliti (at za čem)
bežno pogledati; meriti (at na)
mežikati, na pol zapreti (oči)
prehodni glagol
zavijati, obračati (oči), bežno pogledati

to squint one's eyes škiliti, pogovorno mežikati

srebrnínar -ja m srebrnar, srebrar, onaj koji izrađuje nakit, posuđe od srebra

srobóten -tna -o od pavitine: -a trta za butaro

sȑt m (t. syrt)
1. hrbet
2. lisičje krzno od sredine hrbta do repa

srúkē prisl. od rok: sve mu je pošlo sruke v vsem je bil uspešen

staleness [stéilnis] samostalnik
postanost (piva itd.), nesvežost (kruha itd.)
figurativno obrabljenost, iztrošenost, izčrpanost, pretegnitev od dela

stand aside neprehodni glagol
stati ob strani, narediti prostor (komu)
figurativno odstopiti od, umakniti se, odreči se (komu v prid)

he might have married Mary, but he stood aside, because his brother loved her lahko bi se bil poročil z Marijo, pa se ji je odrekel, ker jo je imel rad njegov brat

starlit [stá:lit] pridevnik
jasen; sijoč kot zvezda, obsijan od zvezd

starlit map zvezdna karta

starting-post [stá:tiŋpoust]
steber, točka (znak), od katere se začne (konjska) dirka itd.
figurativno izhodišče

starvation [sta:véišən]

1. samostalnik
stradanje, gladovanje, smrt od lakote

starvation-prices figurativno zelo pretirane cene
starvation-wages mezde, ki ne zadostujejo za življenje
to die of starvation umreti od gladovanja, od lakote

2. prislov
narečno zelo, "strašno"

starve [sta:v]

1. neprehodni glagol
stradati, gladovati, trpeti lakoto, zelo bedno živeti
domačno biti lačen kot volk, umirati od gladu, od lakote; postiti se; zakrneti zaradi slabe prehrane (živali, rastline)
figurativno zelo hrepeneti po, koprneti, mreti (for za čem)
narečno trpeti, umreti od mraza
pogovorno biti brez, zelo pogrešati, biti lačen (česa), čutiti potrebo (for po)

2. prehodni glagol
izstradati (koga), izgladovati, nezadostno hraniti, pustiti (koga) umreti od gladu (od mraza); prisiliti (koga) z gladom (into k)
pregnati (bolezen) z gladovanjem (često out)

to starve to death umreti, poginiti od lakote, od gladu
to starve into submission, into surrender z gladom prisiliti k pokorščini, k predaji
he is starving for sympathy (knowledge) koprni po sočutju (znanju)
I am simply starving figurativno umiram od gladu, lačen sem kot volk
he was starved to death pustili so ga umreti od lakote
to be starved trpeti glad, morati stradati

state bank [stéitbæŋk] samostalnik
ameriško banka, koncesionirana od ene od zveznih držav

stay away neprehodni glagol
ne priti, izostati, biti odsoten, biti proč od

stêči stečem oboljeti (-le-) od bjesnoće (bes-): pes je stekel

stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem

steigend naraščajoč, dvigajoč se; v vzponu; Technik od spodaj; steigender [Guß] Guss sifonsko litje

stēlli-micāns (stellu-micāns) -antis (stēlla in micāre) od zvezd blisketajoč (blesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se: mundus domus est maxima homulli quam quinque altitonae † fragmine † zonae cingunt, per quam limbus pictus bis sex signis stellumicantibus altus in obliquo aethere Lunae bigas acceptat Varr. ap. Prob.

stēllō -āre (—) -ātus (stēlla) ozvézditi (ozvezdováti), narediti (poskrbeti), da so kje zvezde, z zvezdami (o)krasiti: Pliadum Hyadumque dispositione ac numero stellantur (sc. gemmae) Plin., qui caelum stellet formis M. Od tod

1. adj. pt. pr. stēllāns -antis od zvezd blisketajoč ((b)lesketajoč) se, od zvezd lesketajoč se, od zvezd migetajoč, od zvezd bleščeč se, zvezden, zvezdnat: stellans nox Ci. poet., pater altitonans stellanti nixus Olympo Ci. poet., stellantis regia caeli V., caelo stellante serena sidera respondent in aqua Lucr., Idibus ora prior stellantia tollere Taurum indicat O., summi stellantia patris tecta Val. Fl., stellantes Nox picta sinus Cl. razsvetljena od zvezdnega leska; metaf. bleščeč (se), blisketajoč se, (b)lesketajoč se, migetajoč, pobliskavajoč: gemmis caudam (sc. pavonis) stellantibus implet O., stellantia tegmina Val. Fl., stellantia lumina Val. Fl. = stellantes oculi M., stellantes volatūs (= kresnice) Plin., et numerosa linunt stellantem splenia frontem Mart., stellantibus armis coruscabant Amm.

2. adj. pt. pf. stēllātus 3 ozvezden, zvezden, zvezdnat: Cepheus (kot ozvezdje) Ci., ora Tauri O., aether Val. Fl., domus (= caelum) Cl., stellati pariter crines (sc. Castoris et Pollūcis) Cl.; metaf.: stellatus iaspide ensis V. bleščeč se od jaspisov (jášem), z bleščečimi jaspisi (jášmami) okrašen, Argus O., Stat. z blisketajočimi (bleščečimi se) očmi (po drugih: ozvezden = mnogook), variis stellatus corpora (gr. acc.) guttis O. lisast, pisan; tako tudi: salamandra, animal … stellatum Plin., (Pontica sc. gemma) est stellata nunc sanguineis, nunc auratis guttis Plin. zdaj s krvavordečimi, zdaj z zlatenkastimi pikami ozvezden, stellatis axibus agger Lucan., Sil. s štrlečimi koli.

stemma množina stammas, stemmata [stémə, -mətə] samostalnik
rodovnik
zoologija enostavno oko, eno od mnogih očes, ki sestavljajo oko žuželke

steníčji -a -e od stjenice (-te-): steničji pik
ubod, ujed od stjenice