-
Corduba -ae, f Korduba (zdaj Córdova, tudi Cordova), veliko in slovito mesto v betski Hispaniji ob Betisu, roj. kraj starejšega in mlajšega Seneke in pesnika Lukana: Ci., C. idr. Od tod adj. Cordubēnsis -e kordubski, iz Kordube, v Kordubi: Auct. b. Alx., Plin.; subst. Cordubēnsēs -ium, m Kordubci, preb. Kordube: Auct. b. Alx.
-
corespúnde corespúnd vi. ustrezati, biti v skladu
-
corespunzătór -oáre (-óri, -oáre) adj. ustrezen, skladen/v skladu z
-
Corfīnium -iī, n Korfinij, glavno peligensko mesto v Samniju: Ci. ep., C. idr. Od tod adj.
a) Corfīniēnsis -e korfinijski, v Korfiniju: clementia Ci. = Cezarjeva, izkazana korfinijskemu mestu, exspectatio Ci. korfinijskih dogodkov; kot subst. Corfīniēnsēs -ium, m Korfinijci, preb. Korfinija: Plin.
b) Corfīnius 3 korfinijski: ager Front.
-
corkscrew1 [kɔ́:kskru:]
1. samostalnik
zatičnik, odčepnik, maček
2. neprehodni glagol & prehodni glagol
domačno pomikati (se) v obliki spirale; prerivati se
to corkscrew one's way through previti se skozi
-
corned-beef [kɔrndbif] masculin goveje meso v konservi
-
cornement [kɔrnəmɑ̃] masculin šumenje v ušesih; piskanje (parnega stroja)
-
corner2 [kɔ́:nə] prehodni glagol
ugnati v kozji rog; dvigniti cene z nakupom zalog
to corner the market pokupiti zaloge
-
cornered [kɔ́:nəd] pridevnik
oglat
figurativno v stiski, v težavah, v škripcih
-
corner-man [kɔ́:nəmən] samostalnik
zadnji v vrsti črnskega ansambla; ulično zijalo
-
corniche [kɔrniš] féminin opas, karniš, karnisa; v prepadnem skalovju zgrajena cesta
-
coron [kɔrɔ̃] masculin skupina delavskih hišic v rudarskem revirju, rudarska naselbina
-
corporeus 3 (corpus)
1.
a) telesen, ki ima telo: M., natura, vox Lucr., corporeum autem et aspectabile … omne necesse est esse, quod natum est Ci.
b) mesén, mêsen, iz mesa: humerus (Pelopis) O. naravno, dapes O. mesne jedi, cornua Plin.
2. (telesen = na telesu, v telesu (se nahajajoč): ille corporeus vitalis et salutaris (ignis) Ci., rerum corporearum aestimatio Ci. telesnih dobrin.
-
corporō -āre -āvī -ātum (corpus)
1. v telo spremeniti (spreminjati), telo da(ja)ti komu, čemu, utelesiti, v pass. (med.) utelesiti se, telo (meso) posta(ja)ti: ipsum animal ex albo liquore ovi corporatur Plin., semen tempore ipso animatur corporaturque Plin., quod fetus animantium colore et humore corporentur atque animentur ad vitam Lact., (pictura) priusquam coloribus coloratur, umbra fingitur Non. preden se z barvami izdela; pt. pf. corporātus 3 utelešen, umesen: mundus c. Ci., Christus corporatus et veste carnis indutus Lact.
2. iz koga samo telo (brez duše) narediti = usmrtiti koga, življenje vzeti komu: Enn. fr., Acc. fr.
-
corpulentō -āre (corpulentus) v trdno telo spremeniti, trdno telo narediti iz česa; le v pass.: Boet.
-
corral2 [kɔrá:l] prehodni glagol
zapreti v tamar; s koli ograditi
ameriško, sleng polastiti se
figurativno v kozji rog ugnati
-
correlacionar spraviti v zvezo (dve stvari)
-
correlare v. tr. (pres. corrēlo) (mettere in correlazione) dajati v medsebojni odnos, v korelacijo
-
correlate1 [kɔ́rileit]
1. neprehodni glagol (to, with)
biti soodnosen
2. prehodni glagol
postaviti v soodnosnost, v vzajemno zvezo
-
corrente agg.
1. tekoč (tudi pren.):
acqua corrente tekoča voda
2. veljaven; v rabi; tekoč, trenuten:
moneta corrente veljavna valuta
prendere qcs. per moneta corrente pren. kaj jemati za resnično
prezzi correnti tržne cene
corrente mese, anno tekoči mesec, tekoče leto
3. obči, splošen, razširjen:
modo di dire corrente splošno rabljen izraz