Franja

Ἑρμαῖος 3 ki prihaja od Hermeja, Hermejev, δόσις Hermejev dar, λόφος Hermejev grič; λέπας, ὄρος Hermejeva gora na Lemnu. – Ἑρμαῖα τά Hermejev praznik.

ἔρρω [Et. iz ϝερσjω, lat. verro (iz vorsō), slov. vršiti (s konji proso), strsl. vrhą, vrěšti, mlatiti (vrhą iz vrsą). – Obl. fut. ἐρρήσω, aor. ἤρρησα]. ep. poet. 1. s težavo hodim, plazim se, vlačim se, hodim, odhajam; ἔρρε izgubi se, poberi se. 2. propadem, poginem, drevim v, zabredem v nesrečo, ginem ἔρρει τὰ θεῖα se ne spoštuje, ἔρρει τὰ κᾶλα ladje so izgubljene, ἔρρει τὰ ἐμά po meni je, izgubljen sem.

ἐρῡ́κω [Et. podaljš. iz ἐρύω. – Obl. fut. ἐρύξω, ep. impf. ἔρυκον, aor. ἔρυξα, cj. 1 pl. ἐρύξομεν, red. aor. ἠρῡ́κακον, ἐρῡ́κακον, inf. ἐρυκακέειν, ep. obl. ἐρῡκάνω in ἐρῡκανάω, 3 pl. ἐρυκανόωσι]. 1. act. a) ustavljam, zadržujem, ne puščam od sebe (Il. 6. 217); b) ustavljam, oviram λαόν; krotim, brzdam θυμόν; c) branim, odbijam, odvračam koga (kaj) od česa (koga) τινά τινος; τινί τι, τὶ ἀπό τινος; ἀνέδην ὅδε χῶρος ἐρύκεται ta kraj se slabo brani, se vam brez ovire prepušča; d) ločim, razstavljam ὀλίγος χῶρος. 2. med. a) zadržujem se, zaostajam, mudim se; b) = act. odbijam, ustavljam.

ἐρυμνός 3 (ἐρύομαι) zavarovan, utrjen, težko pristopen; τὰ ἐρυμνά utrdbe, utrjeni kraji.

ἔρχομαι [Et. iz ἔρ-σκο-μαι. – Obl. v at. prozi večinoma samo ind. praes., impf. ᾔειν, fut. εἶμι, ἥξω, ἀφίξομαι, ἐλεύσομαι, aor. ἦλθον, cj. ἔλθω, imper. ἐλθέ, inf. ἐλθεῖν, ep. ἤλυθον, inf. ἐλθέμεν (αι). NT ἦλθα, pf. ἐλήλυθα, ep. εἰλήλουθα, 1 pl. εἰλήλουθμεν, pt. εἰληλουθώς, plpf. εἰληλούθει] grem, hodim, prihajam, približujem se; potujem, vozim se, plovem, tečem (o reki); dospem, prispem; nastopim, nastanem; odhajam, prihajam nazaj, vračam se (domov). – Rabi se ali absolutno ali v zvezi 1. z adverbi: ἄψ, εἴσω, πάλιν, οἴκαδε, αὖτις itd.; ἐκτὸς ὅρκων prelomim prisego, krivo prisežem, ὁμόσ' ἦλθε μάχη bitka se je začela, ὁμοῦ shajam se, ἄλλῃ grem drugam, γέρας je za mene izgubljeno, gre v druge roke. 2. z acc.: ὁδόν prehodim, hodim po poti, potujem, ἐξεσίην pridem kot poslanec, Ἀΐδαο δόμους v Had, τινά prihajam h komu, κλισίην, πόλιν v šator, v mesto, τὰ θεῶν μελεδήμαθ', ὅταν φρένας ἔλθῃ kadar prešine misel na bogove srce, σὲ δ' ἐλήλυθεν πᾶν κράτος dosegel si vso kraljevo moč. 3. z gen.: πεδίοιο po polju (ravnini), γῆς prihajam iz kake dežele. 4. z dat.: prihajam za koga ali h komu κῆρυξ, ἄγγελοι, τοῖς Ἀθηναίοις ἦλθε τὰ γεγενημένα prišlo je poročilo o dogodkih. 5. s part.: a) θέουσα pritečem, ἦλθε πεφοβημένος pribežal je, φθάμενος prehitel je, οὐ δύναμαι μάχεσθαι ἐλθών ne morem iti in se bojevati; b) s pt. fut. izraža nameravano dejanje: hočem, nameravam kaj storiti, ἔρχομαι οἰσόμενος ἔγχος grem (tja), da si prinesem sulico, ἔρχομαι ἐρέων (λέξων) nameravam govoriti, hočem povedati, takoj bom povedal; ἔρχομαι ὀψομένη da vidim. 6. s predlogi (gl. tudi posamezne predloge) a) ἀπό τινος prihajam od koga, ἦ κέ μοι αἰνόν ἀπὸ πραπίδων ἄχος ἔλθοι tedaj bi se pač zares moje srce iznebilo strašne žalosti; b) διά τινος proderem skozi kaj, διὰ μάχης τινί vojskujem se, spopadem se s kom, διὰ πάντων τῶν καλῶν izpolnjujem vse dolžnosti; c) εἴς τινα prihajam h komu, εἰς λόγους τινί prihajam h komu na razgovor, εἰς μάχην τινί grem proti komu v boj, εἰς χεῖράς τινι spopadem, spoprimem se s kom, εἰς ὄψιν pridem pred oči, εἰς τοσοῦτο αἰσχύνης grem tako daleč v nesramnosti, sem tako nesramen, εἰς ἐμαυτόν spametujem se NT, εἰς ἀριθμόν dam se prešteti; d) ἔκ τινος prihajam iz česa (sem), ἐκ τῶν παρόντων δεῖ ἡμᾶς ἄνδρας ἀγαθοὺς ἐλθεῖν iz sedanjih nevarnosti moramo iziti kot hrabri možje; e) ἐπί τινα grem proti komu, napadem, ἐπί τι grem nad kaj, lotim se česa, ἐπὶ πᾶν poskusim vsa sredstva, napnem vse strune, νόσος ἐπὶ μεῖζον bolezen se hujša; f) παρά τινα prihajam h komu, παρ' ὀλίγον (οὐδέν) ἦλθε malo, nič ni manjkalo, skoraj, malodane, παρὰ τοσοῦτον ἦλθε κινδύνον tako blizu pogina je prišlo (mesto); g) περί τινα obdam, Κύκλωπα περὶ φρένας ἤλυθεν οἶνος vino ga je omamilo, περὶ δέ σφεας ἤλυθ' ἰωή okrog njih se je razlegal glas.

ἐρωτικός 3 (ἔρως) ki spada k ljubezni, kar se nanaša na ljubezen, ljubezni vdan, ljubaven, zaljubljen; ὀργή ljubosumnost, λύπη razžaljena ljubezen, τὰ ἐρωτικά ljubavne stvari, ljubkovanje, (skrivna) ljubezen. – adv. -κῶς zaljubljeno, poželjivo, pohotno; ἐρωτικῶς ἔχω τινός ljubim koga, željo imam po čem, ἐρωτικῶς διάκειμαι zaljubljen sem, τινός v koga.

ἐσθλός 3 ep. poet.; dor. ἐσλός [Et. es + dhlo-s; es = gl. ἐύ-ς iz ἐσ-υ-ς] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. τὸ ἐσθλόν sreča; ἐσθλόν (ἐστιν) z inf. pomaga, koristi; τὰ ἐσθλά dobro, imetje; οἱ ἐσθλοί odlični, plemeniti ljudje.

ἑσπέριος 3 ἕσπερος 2 1. večeren, ἦλθε ἑσπέριος prišel je zvečer. 2. zapaden, zahoden, τὰ ἑσπέρια zapadna dežela.

ἕσπερος, ὁ (lat. vesper) večer, večernica (ἀστήρ); θεὸς ἕσπερος mračni bog (Pluton), τὰ ἕσπερα večerne ure, večer, ποτὶ ἕσπερα proti večeru.

ἔσχ-ατος 3 [Et. od ἐσκο- iz eg'hs-qo-; prim. ἐξ] 1. kraj. skrajni, (naj)zadnji, najbolj oddaljen ἔσχατοι ἀνδρῶν, τὰ ἔσχατα meja, vrh, τοῦ ἄστεως skrajni del, rob mesta, ἐξ ἐσχάτων ἐς ἔσχατα od enega konca do drugega, od konca do kraja, ἐπ' ἐσχάτου na koncu NT, ἔσχατα γαίης konec sveta; ἔσχατοι τῆς ἀρχῆς ἦσαν stanovali so na skrajni meji države, ἐσχάτη πυρά vrh grmade, ἔσχαται σάρκες ki je popolnoma notri, meso v sredini. 2. čas. soslednji, zadnji, ἡ ἐσχάτη ἡμέρα poslednji (sodnji) dan (dies novissima) NT, (τὸ) ἔσχατον poslednjič, naposled, ἐς τὸ ἔσχατον (διακαρτερῶ) do zadnjega. 3. pren. skrajni, najvišji, najhujši: pos. neutr. pl. τὰ ἔσχατα (ἐσχατώτατα) πάσχω pretrpim (utrpim) najhujše (smrt), ἔσχατ' ἐσχάτων κακά najhujše sramotitve ali psovke, τὰ ἔσχατ' αἰκίζομαι zelo grdo ravnam s kom, zelo pestim koga, τὰ ἔσχατα λέγω zelo grdo zmerjam, ὑπὲρ τῶν ἐσχάτων ἀγών borba za obstanek, boj na življenje in smrt, ἐς τὸ ἔσχατον v najvišji meri; ἐς τὸ ἔσχατον ἀφῖγμαι sem v skrajni sili ἐπ' ἔσχατα, ἐπ' ἔσχατον βαίνω grem do skrajne meje, τινός česa, ἐπὶ τὸ ἔσχατον τοῦ ἀγῶνος ἔρχομαι storim vse, kar je mogoče, napnem vse žile. – adv. ἐσχάτως do skrajnosti, silno, zelo NT, ἐσχάτως ἔχω umiram, sem v zadnjih dihljajih NT.

ἕτερος 3 [Et. po krazi iz ἅτερος, iz sm̥-teros; gl. ἅ-παξ, εἷς. – Obl. v krazi s spolnikom ἅτερος, ἁτέρα, θάτερον, gen. θατέρου, dat. fem. θατέρᾳ, acc. pl. n. θάτερα; ion. οὕτερος, n. τοὔτερον] drugi (izmed obeh) 1. navadno s spolnikom: a) eden izmed dveh, drugi izmed obeh; b) pri naštevanju: drugi, naslednji; (χειρὶ) ἑτέρᾳ z eno ali drugo, navadno z levo roko, χωλὸς δ' ἕτερον πόδα na eni (ali na drugi) nogi; ἕτερος μέν … ἕτερος δέ, ἕτερος … ὁ δέ, ἕτερος μέν … ἄλλος δέ eden … drugi, οὐδ' ἕτερος, μηδ' ἕτερος niti eden (nobeden) od obeh; οἱ ἕτεροι ostali, drugi, nasprotniki, sovražniki; τῆς ἑτέρας, τῇ ἑτέρᾳ, θἀτέρᾳ drugega (naslednjega) dne, naslednji dan, θάτερον κέρας levo krilo, ἑτέρᾳ na drug način; τὰ ἕτερα τῆς πόλεως druga stran mesta, ἐπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, na drugi strani, εἰς τἀπὶ θάτερα na drugo (nasprotno) stran, ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani, na drugi strani, τῇ δὲ χἀτέρᾳ na to ali na ono stran, tako ali tako. 2. brez spolnika: a) drugi (izmed mnogih), ostali, naslednji (= ἄλλος), nov, ravno tak tudi, συμφορὰ οὐδεμιᾶς ἑτέρας ἥσσων ne manjša, kakor katerakoli druga; ναυμαχία οἵα οὐχ ἑτέρα τῶν προτέρων kakršna nobena izmed prejšnjih, ἕτερος τοιοῦτος drugi takšen, ravno tak, enak, ἕτερα τοιαῦτα enako, istotako, ἕτερον τοσοῦτο ravno toliko, ἕτερα ἕτερος ἕτερον ὄλβῳ παρῆλθεν eden prekaša drugega v bogastvu tako, drugi drugače; včasih se prevaja z: vrhu tega še ἔχων ναῦς ἑτέρας; b) α.) drugačen, različen, neenak, nasproten, σοφία ἕτερόν ἐστι σωφροσύνης, ἕτεροι τούτων drugi (in drugačni) kakor ti, ἀέλιον ἕτερον ἢ τὰ νῦν drugo solnce kakor sedaj; β.) nesrečen, hud, παθεῖν μὲν εὖ, παθεῖν δὲ θάτερα (nesrečo). – adv. ἑτέρως na drugi način, drugače, ὡς ἑτέρως popolnoma drugače, nasprotno, nesrečno, φρονέω sem drugih misli NT.

εὐδαιμονικός 3 (εὐ-δαίμων) 1. ki spada k sreči, ki osrečuje, osrečujoč, τὰ εὐδαιμονικά ono, v čemer obstoji sreča. 2. (o)srečen, blažen. – adv. -κῶς blaženo, srečno.

εὐ-δαίμων 2 (= ki ima dobrega demona; prim. slov. angel varuh in Pl. Fed. 197 d) 1. srečen, blažen, oblagodarjen, τινός zaradi česa, τὸ εὔδαιμον sreča. 2. a) premožen, bogat, οἱ εὐδαίμονες bogatini, τὰ εὐδαίμονα bogastvo; b) o krajih: rodoviten, cvetoč. – comp. -μονέστερος, sup. -έστατος. – adv. εὐδαιμόνως (comp. εὐδαιμονέστερον) blaženo, srečno.

εὐ-εργής 2 (ἔργον) ep. 1. dobro narejen, trdno zgrajen, lepo izdelan, trden; χρυσός lepo kovano zlato. 2. dobro storjen, τὰ εὐεργέα dobrote.

εὐ-ήλατος 2 (ἐλαύνω) za vožnjo (in za jahanje) ugoden, pripraven; τὰ εὐήλατα ravni, prehodni kraji.

εὐημερέω (εὐ-ήμερος) poet. imam srečne dni, sem srečen, dobro se počutim; καὶ ταῖσι Θήβαις εἰ τὰ νῦν εὐημερεῖ καλῶς τὰ πρός σε čeprav žive sedaj Tebe s teboj v najlepši slogi.

εὐκταῖος 2 (εὔχομαι) 1. posvečen, zaobljubljen, zaželen, τὰ εὐκταῖα (za)obljuba. 2. (za pričo) poklican, zaprošen Θέμις.

εὔληρα, τά [Et. iz ἐ-ϝληρα, lat. lōrum iz wlōrom] ep. uzde, vajeti.

ἐύς, ἐύ, ep. in ion. tudi ἠύς, ἠύ [gen. ἐῆος, acc. ἐύν, ἠύν, gen. pl. ἐάων] dober, vrl, blag, plemenit; subst. τὰ ἐά dobro, imetek θεοὶ δωτῆρες ἐάων.

εὐσεβέω sem pobožen, bogaboječ, ravnam pobožno, izpolnjujem svojo dolžnost do bogov (staršev, domovine) εἰς, περί τινα, častim bogove τὰ πρὸς θεούς.