Franja

Zadetki iskanja

  • Wind, der, (-/e/s, -e) veter (blasen pihati); Technik Metallurgie (vpihan) zrak; Wind und Wetter figurativ vremenski vplivi; ein neuer/frischer Wind figurativ svež veter; halber Wind [Schiffahrt] Schifffahrt bočni veter; raumer Wind ugoden veter; schnell wie der Wind hiter kot veter; Wind bekommen von figurativ priti na ušesa (er hat Wind bekommen von X X mu je prišel na ušesa) ; den Wind im Rücken haben imeti veter v hrbet ( tudi figurativ ); den Wind aus den Segeln nehmen vzeti veter iz jader ( tudi figurativ ); viel Wind figurativ mnogo hrupa; viel Wind machen zganjati dosti hrupa (von zaradi) ; das ist Wind in seine Segel figurativ to je voda na njegov mlin; die Fahne nach dem Wind hängen obračati plašč po vetru; sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen razgledati se po svetu; wissen, woher der Wind weht vedeti, od kod veje veter ( tudi figurativ );
    an: am Wind [Schiffahrt] Schifffahrt s premčevim vetrom, proti vetru;
    bei: bei Wind und Wetter v slabem vremenu; beim Wind [Schiffahrt] Schifffahrt z nasprotnim vetrom;
    in: in alle Winde na vse strani neba; in den Wind reden govoriti v veter; einen Rat: in den Wind schlagen ne zmeniti se za (nasvet);
    vor: vor dem Wind [Schiffahrt] Schifffahrt jadrati z vetrom, z vetrom v krmo
  • windfall [wíndfɔ:l] samostalnik
    (od vetra) podrto drevo; polomki; odpadlo sadje
    figurativno nepričakovan dobitek (zlasti dediščina)
    ameriško nagel udarec vetra z višine

    to come into windfall priti do nepričakovanega dobitka
  • wing1 [wiŋ] samostalnik
    perut, krilo (tudi figurativno)
    okrilje; stran, krilo (vrat, zgradbe, vojske)
    gledališče odrska stran, stranska kulisa
    šaljivo laket (človeka)
    sleng sprednja noga (štirinožca)
    aeronavtika krilo, nosilna površina
    pogovorno pilotski znak
    šport krilo
    aeronavtika skupina treh (ameriško šestih)
    eskadrilj; (po)let, letenje
    množina, gledališče stranske kulise

    on the wing v (po)letu, leteč; figurativno na potovanju
    birds are on the wing ptice so v poletu, leté
    under s.o.'s wing(s) pod okriljem koga
    to clip s.o.'s wings figurativno pristriči komu krila
    he is always on the wing on nikoli ne miruje
    to come on the wings of the wind privihrati kot veter, priti na krilih vetra
    the news spread on the wings of the wind vest se je bliskovito razširila
    to get the wings napredovati v položaj pilota
    to lend (ali to add) a wing to s.th. pospešiti kaj
    fear lent her wings strah ji je dal hitrost
    riches take wings bogastvo hitro skopni
    to take wings vzleteti, poleteti, odleteti
    to take under one's wings vzeti pod svoje okrilje
  • within2 [wiðín] predlog
    (krajevno) v, znotraj; znotraj meje, v obsegu, ne nad; v dosegu, ne predaleč, ne dljè od

    within the Church v naročju Cerkve
    within the house v hiši, doma
    within the law ne nezakonito
    he is within the reach on ni daleč, do njega je lahko priti
    he is within call je v bližini (da ga lahko pokličemo)
    within sight v vidu, viden
    it is not within my power ni v moji moči
    within my memory kolikor pomnim
    within a bit, within a little skoraj
    within an ace skoraj, malodane
    to be within an ace of s.th. za las čemu uiti
    within the walls med štirimi stenami
    within doors doma
    within my activities v okviru mojih dejavnosti
    within the meaning of the Act znotraj zakona, po zakonu, predvideno po zakonu
    to agree within 20 dinars sporazumeti se z razliko (razen za) 20 dinarjev
    to live within one's income živeti ustrezno svojim dohodkom, ne iznad svojih sredstev
    wheels within wheels komplicirana mašinerija
    within a stone's throw za lučaj, nedaleč, blizu
    he was within a hair's breadth of losing his life za las je manjkalo, da ni prišel ob življenje; (časovno) znotraj, v, v manj kot
    he is within a month as old as I on ni več kot en mesec starejši ali mlajši kot jaz
    within a week of his arrival teden pred ali po njegovem prihodu
    you will have it within two months v roku dveh mescev boste to imeli (dobili)
    within an hour v manj kot eni uri
  • word1 [wə:d] samostalnik
    beseda; kar je (iz)rečeno; govor; besedilo, tekst (pesmi itd.); častna beseda, obljuba; pritrditev, zagotovitev, zagotovilo; nalog, ukaz, navodilo; geslo, parola; sporočilo, obvestilo, odgovor
    religija božja beseda, sveto pismo, biblija
    zastarelo pregovor, (iz)rek, moto
    množina pričkanje, prerekanje

    the words tekst, libreto
    at a word na besedo, takoj
    by word of mouth ustno
    in so many words dobesedno, (na) kratko
    word for word od besede do besede, dobesedno
    beyond words neizrazljiv
    on the word, with the word na to besedo, po tej besedi, s to besedo
    in a word z eno besedo, skratka
    in other words z drugimi besedami
    upon my word (of honour)! pri moji časti! (častna beseda!); saj (toda) to ni mogoče!
    my word upon it! pri moji časti! častna beseda!
    a word to the wise pametnemu človeku zadostuje ena sama beseda
    a word and a blow po besedah takoj pretep (ravs)
    a word in (out of) season (ne)primeren nasvet
    a word or two beseda ali dve, nekaj besed
    big words hvalisanje, širokoustenje
    words and deeds besede in dejanja
    burning words ognjevite, plamteče besede
    fair, good words lepe, laskave besede
    high (hard, hot, sharp, warm) words ostre, hude, trde, jezne besede
    wild and whirling words divje, nepremišljene besede
    my word! prav zares! bogme!
    a play upon words besedna igra
    too beautiful for words neizrekljive lepote
    too silly for words preneumno, nedopovedljivo neumno
    to be a man of few words biti redkobeseden, varčevati z besedami
    to be as good as one's word biti popolnoma zanesljiv
    to be better than one's word napraviti več, kot smo obljubili
    to be worse than one's word ne biti mož beseda, snesti besedo
    to break one's word prelomiti svojo besedo, ne držati (svoje) besede
    hard words break no bones oštevanje ne boli toliko kot palica; hude besede ne ubijajo
    fine words butter no parsnips lepe besede (še) niso dovolj
    word came that... zvedelo se je, da...
    to eat one's word snesti (svojo) besedo, preklicati svoje besede
    to give one's word dati (svojo) besedo, obljubiti
    to hang on s.o.'s words viseti na besedah kake osebe, pazljivo koga poslušati
    to have a word with imeti kratek razgovor z
    to have words with pričkati se, skregati se z; spreti se z
    to have the last word imeti zadnjo besedo
    he has not a word to throw at a dog figurativno on je prefin, da bi govoril z drugimi
    to have no words for ne imeti besed za, ne moči izraziti
    to keep one's word držati (svojo) besedo, biti mož beseda
    to leave word that... sporočiti, da...
    to make no word about ne izgubljati besed o
    to proceed from words to blows od besed priti do pretepa
    to put in (ali to say) a good word for zastaviti (reči) dobro besedo za
    to suit the action to the word od besed takoj preiti na delo
    to take s.o. at his word prijeti koga za besedo
    I took his word for it nisem dvomil o (verjel sem) njegovi besedi
    to retract one's word umakniti (nazaj vzeti, preklicati) svojo besedo
    send me word! javi mi, sporoči mi!
    to send word of one's arrival obvestiti o svojem prihodu
    to waste words tratiti besede, zaman govoriti
  • world [wə́:ld] samostalnik
    svet, Zemlja; vsemirje, vesolje, univerzum; vse, kar je na Zemlji; življenje (na Zemlji), obstanek, eksistenca; ljudje, človeška družba; skupnost ljudi; javno življenje, javnost; miljé, okolje; posvetno življenje; velika množina, masa, množica, veliko število; prostranstvo

    all over the world po vsem svetu
    in the world na svetu
    for all the world za vse na svetu, v vsakem pogledu, popolnoma, natanko
    not for all the world za nobeno ceno
    for all the world like natanko, kot
    not for worlds, not for anything in the world za nič na svetu ne
    out of the world odmaknjen od sveta
    out of this world pogovorno fantastičen, osupljiv, izreden
    worlds away from zelo oddaljen od
    to the world sleng popolnoma
    tired to the world sleng na smrt utrujen
    on top of the world na vrhuncu sreče, v sedmih nebesih
    a world of zelo mnogo, množica (of difficulties težav)
    a world too big mnogo prevelik
    the world of letters učeni svet
    world without end od veka do veka
    to the world's end do konca sveta
    the beginning of the world začetek sveta
    animal (vegetable) world živalski (rastlinski) svet
    citizen of the world svetovljanski človek, kozmopolit
    man of the world izkušen človek
    the lower world podzemlje; pekel
    the New World Novi svet, Amerika
    the wise old world dobri stari običaji, dobre stare izkušnje
    Prince of this world figurativno vrag
    all the world and his wife were there vse, kar leze in gre, je bilo tam
    to begin the world (v)stopiti v (začeti) življenje, začeti kariero; od kraja začeti, biti (stati) na začetku
    she is all the world to me ona mi je (pomeni) vse na svetu
    who in the world is that man? kdo vendar je oni človek?
    to be brought into the world zagledati luč sveta
    to carry the world before one imeti hiter in popoln uspeh; imeti srečo, uspeh v življenju
    to come into the world priti na svet, roditi se
    what in the world am I to do? kaj na svetu (vendar, za vraga) naj naredim?
    it did me a world of good zelo dobro mi je délo (storilo)
    to be drunk to the world pošteno pijan (nadelan) biti
    I would not do it for all the world za vse na svetu ne bi tega naredil (hotel narediti)
    to forsake the world odreči se svetu, opustiti posvetno rabo, posvetno življenje
    as the world goes v našem, sedanjem času
    to go out of the world umreti
    I would give the world to learn it vse na svetu (ne vem kaj) bi dal, da bi to zvedel
    how goes the world with you? kako je kaj z vami?
    to have the world before one figurativno imeti življenje pred seboj
    to let the world slide figurativno pustiti vse teči (potekati, iti), kot pride
    to live out of the world živeti sam zase, odmaknjen od sveta, samotariti
    to make a noise in the world figurativno postati slaven
    what will the world say? kaj bodo rekli ljudje?
  • worse2 [wə:s] samostalnik
    slabše stanje, nekaj slabšega, nekaj hujšega

    I have been through worse še hujše stvari sem doživel
    to change for the worse spremeniti (obrniti) se na slabše
    there was worse to come hujše je še moralo priti
    I got (ali had) the worse slabo sem se odrezal
    to put to worse potolči, premagati
    worse followed hujše je sledilo
    if worse comes to worse v najslabšem primeru
    he has taken a turn for the worse stanje se mu je poslabšalo
    a change for the worse sprememba na slabše
    from bad to worse z dežja pod kap
    for better, for worse, for better or (for) worse v škodo ali korist, dobro ali slabo; kakor se (pač) vzame
  • Wort, das, (-/e/s, Wörter/-e) beseda; Theologie Beseda; Wort zum Sonntag nedeljska pridiga; geflügeltes Wort krilatica; leere Worte prazne besede; das Wort führen imeti besedo, govoriti; das große Wort haben imeti glavno besedo; viele Worte machen veliko govoričiti (o); nicht viele Worte machen na kratko povedati; kein Wort verlieren über ne izgubljati besed o; kein Wort verstehen ne razumeti niti besedice; das letzte Wort haben imeti zadnjo besedo; das Wort verbieten vzeti besedo, prepovedati govorjenje; das Wort entziehen bei Diskussionen usw.: vzeti besedo; das Wort ergreifen spregovoriti; das Wort aus dem Mund nehmen vzeti besedo iz ust; das Wort im Munde herumdrehen obračati besede v ustih; ein gutes Wort einlegen reči dobro besedo (za); ein offenes Wort reden odkrito govoriti; daran ist kein wahres Wort na tem ni kančka resnice; jemandem/einer Sache das Wort reden izrecno se zavzeti za (koga/kaj);
    auf: aufs Wort hören ubogati na besedo; aufs Wort glauben verjeti na besedo;
    bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo;
    in: in Worten z besedami; ins Wort fallen pasti v besedo;
    mit: mit anderen Worten z drugimi besedami; mit einem Wort skratka; mit zwei Worten sagen povedati v dveh besedah; mit leeren Worten abspeisen odpraviti s praznimi besedami;
    nach: nach Worten ringen trudoma iskati besede;
    ohne: ohne ein Wort zu sagen brez besed;
    um: ums Wort bitten prositi za besedo;
    von: ein Mann von Wort mož beseda; ein Mensch von wenig Worten redkobeseden človek;
    zu: zu Wort kommen priti do besede; sich zu Wort melden javiti se za besedo, figurativ oglasiti se; zu (seinem/ihrem) Wort stehen držati besedo
  • yet1 [jet] prislov
    še vedno, še; doslej, že (v vprašanjih); vendarle

    yet again spet in spet
    yet a moment (samo) še trenutek
    yet once (more) še enkrat
    as yet doslej
    but yet toda vendarle
    never yet še nikoli
    not yet še ne
    nothing yet še nič
    (pri primerniku) yet better še boljši (bolje)
    yet richer še (celó) bogatejši
    there is yet time še je čas
    some are yet to come nekateri morajo še priti
    he may come yet on utegne še priti
    have you finished yet? ste že končali?
    need you go yet? morate že iti?
    I have not yet finished nisem še končal
    the largest yet found specimen doslej največji najdeni primerek
    he will win yet vendarle bo še zmagal
    he'll be hanged yet še obesili ga bodo, končal bo na vislicah
    while he was yet alive ko je še živel
    it is strange and yet true čudno (neverjetno) je, a vendarle resnično
  • yoke1 [jóuk] samostalnik
    jarem; volovska vprega
    arhaično jutro (zemlje)
    figurativno hlapčevstvo, sužnost, podvrženost; obveznost

    yoke of oxen jarem volov, par volov
    two yoke of oxen dva para volov
    yoke of matrimony zakonski jarem
    to bring under the yoke, to submit to a yoke podjarmiti, zasužnjiti
    to come under the yoke priti pod jarem
    to endure the yoke prenašati, nositi jarem
    to pass under the yoke zgodovina iti, skloniti se pod jarmom (o premagancu)
    to send under the yoke podjarmiti
    to shake off the yoke otresti se jarma
  • z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

    I. (z rodilnikom)

    1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
    pasti s strehe cadere dal tetto
    vstati s postelje scendere dal letto
    oditi z doma uscire di casa
    pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

    2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
    v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
    pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

    3. (za izražanje omejitve) da:
    z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

    4. (za izražanje izvora) da:
    bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

    II. (z orodnikom)

    1. (za izražanje sredstva) con, da:
    umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
    kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

    2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
    jesti s tekom mangiare con appetito
    voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
    poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
    (v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

    3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
    dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
    živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

    4. (za izražanje druženja) con:
    priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
    iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

    5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
    deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
    trgovina z igračami negozio di giocattoli
    vreča z apnom sacco di calce
    jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

    6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
    novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
    brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
    s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

    7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
    zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
    novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
    besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
    vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
    evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
    pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
    pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
    pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
    pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
    pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
    pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
    pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
    pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
    pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
    knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
    te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
    pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
    pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
    pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
    pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
    pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
    soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
    pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
    pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
    biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
    šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
    šport. skok z mesta salto a pie' pari
    šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
    PREGOVORI:
    kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
    enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici
  • z con; en

    z ali brez? ¿con o sin?
    z eno besedo en una palabra
    z menoj conmigo
    z njim (njo, nami) con él (ella, nosotros)
    z veseljem con mucho gusto
    z mirno vestjo con la conciencia tranquila
    (v spremstvu) z acompañado de, en compañía de
    ljubezniv z vsemi amable con todos
    z vso svojo ljubeznivostjo mi je antipatičen con toda su amabilidad me resulta antipático
    kaj je z njim? ¿qué le pasa?
    plačati z zlatom pagar en oro
    priti z letalom llegar en avion
    potovati z vlakom viajar en tren (ali por ferrocarril)
  • za2 prep.

    I. (z rodilnikom za izražanje časa dogajanja) in, durante, da:
    že za mladosti je težko živel già in gioventù, da giovane viveva negli stenti
    priti domov za dne venire a casa di giorno

    II. (s tožilnikom)

    1. (za izražanje premikanja, usmerjenosti) dietro; in, a:
    skriti se za drevo nascondersi dietro l'albero
    zatakniti pero za klobuk mettere la penna sul cappello

    2. (za izražanje smeri, cilja) per:
    ladja za Split la nave per Spalato
    avtobus za Maribor il pullman per Maribor

    3. (za izražanje predmeta, na katerega se nanaša dejanje) per, di, ○:
    ne meni se za njene besede non curarti delle sue parole
    potegniti, pocukati za rokav tirare per la manica
    izvedeti za novico venir a sapere la novità
    prošnja za podporo domanda di sussidio

    4. (za izražanje funkcije) da:
    biti za botra, za pričo fare da padrino, da testimone

    5. (za izražanje omejevanja dejanja) per, quanto a, a:
    zame to ni vseeno per me ciò non è lo stesso
    nobenih težav niso imeli za denar non avevano difficoltà di denaro
    občutljiv za mraz, za svetlobo sensibile al freddo, alla luce

    6. (za izražanje omejitve lastnosti na stališče osebka) ○, per:
    imeti koga za bogatega, neumnega considerare qcn. ricco, stupido
    veljati za poštenjaka essere considerato un galantuomo
    izdajati se za zdravnika farsi passare per medico

    7. (za izražanje namena) in, da, per:
    konj za jahanje cavallo da sella
    boj za obstanek lotta per l'esistenza

    8. (za izražanje odnosa) come, per, ○:
    imeti koga za ljubico avere qcn. come amante
    vzeti koga za moža maritarsi con qcn.
    imeti koga za prijatelja considerare amico qcn.

    9. (za izražanje obstajanja česa, kar omogoča dejanje, kot ga določa samostalnik ali nedoločnik) da:
    imeti kaj za popravilo avere qcs. da riparare
    pog. imeti kaj za obleči avere qcs. da mettersi addosso, da indossare

    10. (za izražanje količine časa) per:
    imeti dela za tri dni avere lavoro per tre giorni
    zapomniti si kaj za vse večne čase ricordare qcs. per tutta la vita
    naročiti za osmo uro ordinare per le otto

    11. (za izražanje lastnosti, vrste) per, di:
    občutek za čas, za mero il senso del tempo, della misura
    zaboj za drva la cassa della legna
    spored za nedeljo il programma della domenica
    lak za nohte smalto per le unghie

    12. (za izražanje načina)
    prodati za gotovino vendere per contanti
    bežati kot za stavo scappare a gambe levate
    govoriti sam zase parlare sottovoce
    za silo govoriti nemško masticare un po' di tedesco, parlucchiare il tedesco
    krstiti koga za Janeza dare a qcn. il nome di battesimo di Giovanni

    13. (za izražanje vzroka) per:
    jokati se, razjeziti se za vsako malenkost piangere, arrabbiarsi per ogni nonnulla
    biti kaznovan za krajo essere punito per furto
    klečati za kazen stare in ginocchio per castigo

    14. (za izražanje mere) di, per:
    za las uiti nesreči evitare la disgrazia per un pelo, per un filo
    umakniti se za korak ritirarsi di un passo

    15. (za izražanje zamenjave) al posto di, invece di, per:
    plačati za brata pagare al posto del fratello
    prodati kaj za vrednostne papirje vendere qcs. per carte valori

    16. (za izražanje podkrepitve) per:
    za božjo voljo per l'amor del cielo

    III. (z orodnikom)

    1. (za izražanje položaja na drugi, zadnji strani česa, na notranji strani česa, ob strani ali v bližini) dietro, a:
    za hišo je lep vrt dietro la casa c'è un bell'orto
    nositi pištolo za pasom portare la pistola alla cintola
    sedeti za mizo sedere a tavola

    2. (za izražanje stvari, ki kaj zakriva) dietro:
    za cinizmom se skriva nežnost un cinismo dietro al quale si cela la sensibilità

    3. (za izražanje zaporednosti v času) dopo, dietro:
    za petkom pride sobota dopo il venerdì viene il sabato
    najhujše je za nami il peggio è passato

    4. pren. (za izražanje ponavljanja zaporednosti) dopo:
    dan za dnem, leto za letom giorno dopo giorno, anno dopo anno; di giorno in giorno, di anno in anno
    voz za vozom se je izgubljal v temi un carro dopo l'altro si dileguava nel buio

    5. (za izražanje, da kdo ni prvi lastnik) da; dopo:
    podedovati za očetom ereditare dal padre
    nositi čevlje za bratom portare le scarpe del fratello maggiore

    6. (za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti) per, di, ○:
    koprneti za kom spasimare per qcn.
    povpraševati za kom chiedere di qcn.
    žalovati za mladostjo rimpiangere la giovinezza

    7. (za izražanje namena ali cilja) a, ○:
    težiti za popolnostjo tendere, aspirare alla perfezione
    gnati se za zaslužkom perseguire il guadagno

    8. (za izražanje vzroka) di, per:
    zboleti za gripo ammalarsi di influenza
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. loviti se za vsako bilko aggrapparsi a un filo di paglia
    pren. česa ne narediti za nobeno ceno non fare qcs. per tutto l'oro del mondo
    pren. imeti koga za cunjo maltrattare qcn.
    hudo je za denar mancano i soldi, siamo al verde
    pren. prijeti se za glavo (ob novici) rimanere sbalorditi, sorpresi (alla notizia)
    pog. delaj, dokler si še za kaj lavora finché puoi
    biti za nadlego importunare, dar fastidio
    tu ne gre za nesrečo, ampak za malomarnost non si tratta di disgrazia, la colpa è della negligenza
    pren. prepirati se za prazen nič litigare per ogni nonnulla
    pren. iti komu za nohte avere rogne da grattare, avere una gatta da pelare
    pren. vleči, voditi koga za nos ingannare, imbrogliare qcn., vulg. fregare, prendere per il culo qcn.
    pren. biti za odstrel andare silurato
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente
    pren. ne hoteti biti nikomur za pavliho non voler essere lo zimbello di nessuno
    pren. zgrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
    pren. jesti za tri mangiare a quattro palmenti
    pren. spraviti koga za zapahe schiaffare qcn. in prigione
    pog. imeti kaj za jesti (imeti kaj hrane) aver qcs. da mangiare
    pog. veliko dela je še za opraviti c'è ancora molto da fare
    pog. imaš za posoditi? (mi lahko posodiš?) hai da prestarmi?
    prepovedati komu enkrat za vselej vietare a qcn. una volta per sempre
    pejor. biti za v muzej esser antiquato, superato, essere un esemplare da museo
    pog. imeti kaj za bregom, za plotom nascondere qcs., tramare qcs.
    pren. ne biti tako za luno non essere così ingenuo
    pren. ne dobiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega non ricavarne proprio niente, il minimo vantaggio
    pren. imeti jih za ušesi essere un furbacchione
    pren. držati jezik za zobmi tenere la lingua a casa, tenere la lingua tra i denti, essere muto come un pesce
    pren. letati za ženskami correre dietro alle gonnelle
    za njim se je zgubila vsaka sled di lui si sono perse le tracce
    PREGOVORI:
    kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina
  • začúdenje sorpresa f ; asombro m ; admiración f

    ne priti iz začudenja no salir de su admiración
    spraviti koga v začudenje sorprender a alg, admirar a alg
  • zádaj adv. dietro, di dietro:
    v gledališču sedeti zadaj a teatro stare seduti dietro
    priti od zadaj venire di dietro
    biti zadaj v primerjavi z razvitimi essere arretrati a paragone dei paesi sviluppati
    ura je zadaj l'orologio va indietro
    boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska guardati dagli ipocriti
    pejor. streči komu spredaj in zadaj leccare il culo a qcn.
  • zadéti to hit

    zadéti na mino pomorstvo to hit a mine
    zadéti terno, glavni dobitek (figurativno, priti nenadoma do denarja) to hit the jackpot
    zadéti z glavo ob kaj to hit one's head against (ali upon) something
    zadéti v črno to hit the nail on the head, to hit it
    zadéti na (najti) nafto to strike oil
    zadel si! you have hit it!
    slikar ni zadel izraza mojega obraza the painter has not caught the expression of my face
    zadéti v loteriji to win (ali to gain, to draw) a prize in a lottery (ali in a raffle)
    zadéti ob, na to strike (ali to knock, to jostle) against, to bump into (ali against)
    zadéti na to strike upon, to hit on
    zadéti v polno to score a direct hit
  • zádnji (-a -e)

    A) adj. ultimo, posteriore; estremo:
    zadnja stran ultima pagina
    zadnja hiša v vasi l'ultima casa del villaggio
    zadnje kolo ruota posteriore
    ranjenec se je vlekel z zadnjimi močmi il ferito si trascinò con l'estremo delle forze
    boriti se do zadnjega combattere fino all'ultimo
    v zadnjih letih življenja negli ultimi anni di vita
    zadnji čas ga je malo videti negli ultimi tempi lo si vede poco
    zadnji čas je, da se kaj spremeni è ormai ora che le cose cambino
    zadnje novice ultime notizie
    to je zadnja cena, ceneje ne damo è il prezzo ultimo che possiamo fare
    napolniti dvorano do zadnjega kotička riempire la sala fino all'ultimo posto
    vrniti denar do zadnje pare restituire i soldi fino all'ultimo centesimo
    biti moker do zadnjega vlakna essere bagnato fino al midollo
    premisliti kaj do zadnje podrobnosti considerare qcs. fino nei minimi particolari
    zadnja postaja (tramvaja, avtobusa) capolinea (del tram, dell'autobus)
    otroci so mu zadnja skrb dei figli non si cura affatto
    pren. izigrati zadnji adut giocare l'ultima carta, l'ultimo atout
    boriti se do zadnjega diha lottare fino all'ultimo respiro
    evf. biti v zadnjih zdihljajih essere moribondo, in punto di morte
    žarg. avtomobil na zadnji pogon automobili a trazione posteriore
    ujeti zadnji vlak prendere l'utimo treno
    to je moja zadnja beseda così ho deciso e così sarà
    pren. zadnja beseda znanosti l'ultima scoperta della scienza
    pren. še ne reči zadnje besede non aver detto ancora l'ultima parola
    iti do zadnjih meja rischiare il tutto per tutto
    pog. dobiti jih po zadnji plati prendere sculacciate
    pospremiti koga na zadnji poti portare qcn. al cimitero
    pren. odbila mu je zadnja ura è morto, per lui ha suonato l'ultima ora
    pren. priti skozi zadnja vrata intrufolarsi, introdursi di nascosto
    avt. zadnji most treno posteriore
    jur. zadnji opomin pred tožbo ultima ammonizione (prima dell'azione penale)
    bibl. zadnja večerja ultima cena
    rel. zadnja popotnica viatico
    vet. zadnja golen garretto
    avt. zadnja meglenka retronebbia
    evf. zadnja plat posteriore, didietro
    pog. zadnja pogruntavščina ultima
    zadnja rešitev ultima ratio
    lit. zadnja stanca tornata
    zadnja stran retro, tergo
    voj. zadnja straža retroguardia
    zadnji del govejega stegna girello
    navt. zadnji jambor mezzana
    astr. zadnji lunin krajec ultimo quarto di luna
    anat. zadnji možgani metencefalo
    avt. zadnje okence lunotto
    grad. zadnje ometavanje stabilitura

    B) zádnji (-a -e) m, f, n
    zadnji iz tega rodu l'ultimo della famiglia
    boriti se do zadnjega combattere, lottare fino all'ultimo uomo
    do zadnjega je upala, da pride sperò fino all'ultimo momento che venisse
    diplomirala je med zadnjimi si laureò fra le ultime
    bibl. prvi bodo zadnji in zadnji bodo prvi i primi saranno gli ultimi e gli ultimi saranno i primi
  • zadreg|a [é] ženski spol (-e …)

    1. duševna: die Verlegenheit; (poparjenost) die Betretenheit
    biti v zadregi verlegen sein, verlegen dastehen
    iz/od zadrege vor Verlegenheit
    brez zadrege kaj povedati, narediti: ungeniert
    nikoli v zadregi za nie verlegen um
    spravljati v zadrego in Verlegenheit bringen
    priti v zadrego verlegen werden, in Verlegenheit kommen

    2. (stiska, škripci) die Verlegenheit, die Klemme
    biti v zadregi za kaj: (um etwas) verlegen sein, in Verlegenheit sein, pogovorno: in der Klemme sein
    biti v denarnih zadregah in Geldverlegenheit sein
    pomagati iz zadrege aus der Verlegenheit helfen, pogovorno: aus der Klemme helfen

    3.
    … iz zadrege Verlegenheits-
    (rešitev die Verlegenheitslösung, darilo ein Verlegenheitsgeschenk)
  • zadréga situación f embarazosa; apuro m ; aprieto m ; dificultad f ; confusión f , perplejidad f , turbación f

    biti v zadregi estar en una situación embarazosa
    biti v denarni zadregi estar en un apuro de dinero
    pomagati komu, spraviti koga iz zadrege sacar de un apuro a alg, sacar de un atolladero a alg
    priti v zadrego verse en un apuro
    spraviti v zadrego poner en un apuro, poner en un compromiso, poner en un aprieto (ali en un brete) (koga a alg)
  • zaga ženski spol zadnji del, zadnja stran; vojska zadnja straža

    a (la) zaga, en zaga zadaj; zaostajajoč
    ir a la zaga zadaj ostati, zaostajati
    no le va en zaga ne zaostaja za njim
    no hace más que irle a la zaga vedno ji je za petami (ženski)
    venir a la zaga priti za kom, doiti