Franja

pêta ž
1. peta: stopiti komu na -o; čepeti na -ah
čučati na petama; brusiti si -e
brzo hodati; nov od glave do -e; biti komu za -ami
goniti koga u stopu, uzastopce; odnesti -e
umaći; biti komu trn v -i; pokazati -e
pobjeći, pobeći; srbijo jo -e
htjela bi plesati, igrati; iztegniti -e
otegnuti papke, umrijeti, umreti; tuja vrata ga bijejo po -ah
nema svoje kuće; smrt mu je za -ami
skoro će umrijeti, umreti; Ahilova peta
ranljivo mjesto
2. potpetica, štekla, štikla: čevlji z visoko -o
3. peta: peta nogavice; luknja na -i
4. okrajak: peta kruha
5. razni predmeti koji po obliku podsjećaju na petu

pètljati -ām
I.
1. petljati, vezati na petljo
2. vmešavati: mene u tu rabotu ne petljajte
3. spletkariti: svi ste vi jednaki: petljate, lažete, izmišljate, jer i ne znate drugo
4. imeti težave: još s njim da petljam
5. izmikati se, ovinkariti, govoriti po ovinkih: petljao je, ali je najzad ipak priznao
6. životariti: mi smo petljali i krparili kako smo znali i umjeli
7. šušmariti: sad se ovi mediokriteti nešto znoje i petljaju bez ministra predsednika, a vreme prolazi
8. jecljati, izgovarjati se, izmotavati se: jesi li ga tukao? pita upravnik stražara. - Pa, ovaj, jesam! petlja stražar
II. petljati se
1. mešati se v tuje zadeve: nemoj se petljati u moje poslove
2. motati se: djeca poplašila, pa se sakrivaju i petljaju oko nas
3. truditi se, mučiti se, zadrževati se: već će ti oni kod brigade sve objasniti, a ja se više neću s tobom petljati

pètnaestoro, pètnaestero štev. petnajstero, petnajst oseb različnih po spolu in starosti

pȅtoro štev. pet oseb različnih po spolu ali starosti: ostao je udovac s petoro djece; razgovarao je s njih petoro, sa tri muškarca i dvije žene

pfennigweise figurativ zelo počasi, po kapljicah

Pflichtverteidiger, der, Recht zagovornik po uradni dolžnosti

phonie [fɔni] féminin prenos sporočil po radiu

phonogram [fóunəgræm] samostalnik
fonogram, znak za ton; zvočni zapis, gramofonska plošča; po telefonu narekovan telegram

photo-finish [fóutoufíniš] samostalnik
šport ugotavljanje rezultatov po posnetkih

photo-robot [-rɔbo] masculin portret, narejen v policijske namene po navedbah prič

physicus 3 (gr. φυσικός)

I. naraven, priroden, naravosloven, prirodosloven, fizičen, fizikalen: ratio Ci., quiddam physicum Ci. nekaj naravoslovnega (fizikalnega), nekaj iz naravoslovja (fizike); subst.

1. physicus -ī, m
a) naravoslovec, prirodoslovec, fizik, filozof naravoslovec: Ci., Varr., Mel.
b) zdravnik: Hier., Th. Prisc.

2. physice -es, acc. -ēn, f (gr. φυσική) naravoslovje, prirodoslovje, fizika: Varr.

3. physica -ae, f (gr. φυσική) naravoslovje, prirodoslovje, fizika: Ci.

4. physica -ōrum, n naravoslovje, prirodoslovje, fizika: physicorum ignarus Ci., in physicis tria prima Aus.; adv. physicē po naravoslovsko (prirodoslovsko): dicere Ci. —

II. naravi primeren (ugoden): remedium Veg. = subst. physicum -ī, n (sc. remedium): Veg.

Opomba: Sid. meri phȳsicus.

physionomiste [-mist] adjectif ki more na prvi pogled prepoznati osebo, ki jo je že srečal; vieilli, masculin oseba, ki po fiziognomiji zna presoditi značaj kake osebe

piano² [pjano] adverbe po tihem

pica [páikə] samostalnik
medicina bolezensko poželenje po nenaravni hrani (npr. kredi)

picada ženski spol zbodljaj, pik; ameriška španščina pot po skalovju

pick³ [pik]

1. prehodni glagol
kopati, izkopati (luknjo), prekopati; pobrati (s prsti, kljunom), zobati, kljuvati (ptiči), počasi jesti (ljudje); trgati, nabirati (cvetice, jagode); prebirati, čistiti (zelenjavo); skubsti, skubiti (perutnino); pukati, puliti, česati (volno); čistiti, trebiti (zobe); (o)glodati (kosti); prebirati, odbirati (rudo); spraskati (z nohti); vrtati, drezati (v) kaj; krasti, vlomiti (ključavnico); iz trte izviti, izvati (prepir)
figurativno skrbno izbrati, izbirati; strgati, scefrati (tudi figurativno)
ameriško, glasba brenkati

2. neprehodni glagol
krasti; jesti po malem; popraviti se (up)

to pick a bone with; ali to have a bone to pick with imeti s kom še račune
to give s.o. a bone to pick zapreti komu usta
to pick s.o.'s brains ukrasti komu idejo
to pick and choose prenatančno izbirati
figurativno to pick holes in najti šibko točko, skritizirati
to pick a lock vlomiti ključavnico
to pick one's nose vrtati po nosu
to pick s.o.'s pocket izprazniti komu žep (žepar)
to pick to pieces skritizirati; figurativno koga do kosti obrati
to pick a quarrel with s.o. izzvati prepir
to pick and steal krasti
to pick one's teeth trebiti si zobe
to pick one's way (ali steps) previdno stopati
to pick one's words izbirati besede

pick out prehodni glagol
izbrati; razločiti, razbrati, razumeti (smisel, besedilo itd.); hitro izslediti, spoznati (tatu); igrati po posluhu; poudariti, podčrtati (z barvnimi kontrasti)

pick up

1. prehodni glagol
razkopati, odkopati (s krampom); vzdigniti, pobrati; vzeti v roke, poprijeti, na novo začeti, lotiti se česa; vzeti koga v avto, pobrati koga s ceste, priti po koga (z avtom)
pogovorno mimogrede spoznati koga
ameriško, sleng prijeti koga, aretirati; odkriti (sled); uloviti, najti, prisluškovati (radijski oddaji); zagledati, naleteti na, najti (npr. staro sliko); slučajno izvedeti, slišati ali zagledati, mimogrede se naučiti, pobrati (npr. par tujih besed); nazaj dobiti (moč, zdravje)
ameriško pospešiti
ameriško, pogovorno vzeti (račun) nase in plačati

2. neprehodni glagol
ekonomija postaviti se zopet na noge, opomoči si; popraviti se; seznaniti se, spoprijateljiti se (with)
povečati brzino
figurativno priti k moči

to pick up a few dollars zaslužiti par dolarjev s priložnostnim delom
to pick up courage ojunačiti se
to pick o.s. up; ali to pick up one's crumbs okrevati, opomoči si
to pick up for a song dobiti skoraj zastonj
to pick up straws zaman se truditi
to pick up flesh rediti se

piece cost [pí:skɔst] samostalnik
ekonomija cena po kosu

piecemeal [pí:smi:l]

1. prislov
po kosih, kosoma; postopoma

2. pridevnik
posamezen