Franja

coloré, e [kɔlɔre] adjectif (po)barvan; barvit, živobarven

avoir le teint coloré imeti zdravo barvo obraza
style masculin coloré barvit, slikovit slog

colōrō -āre -āvī -ātum (color)

1. (po)barvati, (po)šariti: corpora Ci., lignum sinopide Plin., nubes coloratur Sen. ph.; occ. rjaveti, porjaveti, zarjaveti, (po)temneti: Tert., cum in sole ambulem, … fieri naturā tamen, ut colorer Ci., qui in solem venit, colorabitur Sen. ph., quos Aurora suis rubra colorat equis Pr., colorat aequora Nilus Cat.

2. pren. barvo da(ja)ti čemu: haec (philosophia) si animum non coloravit, sed infecit Sen. ph., qui magisterio quodam … colorat mores adulescentium Ambr.; poseb.
a) besedam, govoru da(ja)ti barvo (barvitost), značaj, refl. in pass. barvo (barvitost, značaj) dobi(va)ti: ipsa (eloquentia) se postea colorat et roborat Ci., sentio illorum (librorum) tactu orationem meam quasi colorari Ci., urbanitate quadam quasi colorata oratio Ci.
b) lepšati, zakrivati: libidinosam liberalitatem debiti nomine Val. Max., inepta sua vultu serio Prud. — Od tod adj. pt. pf. colōrātus 3, adv. -ē

1. pobarvan, barvast, šarast, pester, pisan: arcus ex nubibus efficitur quodammodo coloratis Ci., coloratum Tithoni coniuge caelum subrubet O., uvae c. Col., pira c. Plin.; pesn.: coloratae comae (Cereris) O. porumenelo = zrelo žito; kot adv. olepševalno, lepšajoč(e), zakrivajoč(e): colorate patrocinium adferre Ps.-Q.; pren. lepotičen (-ena -eno) = ki le videzu služi: quae scribis, … non sunt ficta nec colorata Sen. ph., c. declamatio Ps.-Q.

2. (poseb. o polti) rdečkasto rjav, rdeč, temno obarvan, rus, zagorel, ožgan: Indi V., Seres O., Etrusci Mart., Silurum colorati voltus T., corpora Q. ali valentes Sen. ph. zdrave (sveže) barve (gen. sg.), si plenior aliquis … et coloratior factus est Cels., sol colorat; non utique, qui est coloratus, a sole est Q., coloratiora hominum, ut ex via, corpora Front.; pren.: virtus pulverulenta, colorata Sen. ph. krepka in zdrava.

combat [kɔ̃ba] masculin boj, borba; bitka, spopad; pretep; figuré (notranji) boj; tekmovanje; pluriel vojna

combat aérien, naval letalska, pomorska bitka
combat de boxe boksarski dvoboj
combat de coqs petelinji boj
combat défensif obrambni boj
combat rapproché boj od blizu, mož proti možu
combat de rues poulični boj
combat singulier dvoboj
combat de taureaux bikoborba
combat terrestre boj, bitka na kopnem
avion masculin de combat bojno letalo
char masculin de combat tank
déroulement masculin des combats potek bojev
terrain masculin du combat bojišče
au fort du combat sredi boja, figuré v razburjenju
prêt au combat pripravljen za boj
accepter le combat sprejeti boj
commencer, ouvrir le combat začeti boj
engager le combat contre la vie chère začeti borbo proti draginji
livrer un combat spustiti se v boj
mettre hors de combat onesposobiti za bojevanje

combattere

A) v. intr. (pres. combatto) bojevati se, boriti se (tudi pren.):
combattere eroicamente junaško se boriti
combattere contro le difficoltà boriti se proti težavam, premagovati težave
combattere per una giusta causa boriti se za pravično stvar

B) v. tr.

1. boriti se, bojevati se (tudi pren.):
combattere l'esercito nemico bojevati se proti sovražni vojski

2. izpodbijati:
combattere una tesi izpodbijati mnenje

combien [kɔ̃bjɛ̃] adverbe koliko, v kolikšni meri; kako

combien y a-t-il? kako dalečje?
combien cela? ça fait combien? koliko stane to?
le combien êtes-vous? kateri (po vrsti) ste vi?
combien êtes-vous? koliko vas je?
combien sont venus? koliko jih je prišlo?
combien de fois kolikokrat
le combien sommes-nous? katerega (datuma) smo (danes)?
combien de temps? kako dolgo?
tous les combien passe l'autobus? (populaire) vsakih koliko minut vozi avtobus?
combien je suis heureux de vous revoir! kako sem srečen (vesel), da vas zopet vidim!

combientième [-tjɛm] adjectif, familier kateri (po številu, po vrsti)

Nous sommes le combientième? - Le 5 mai. Katerega smo danes? - 5. maja.
il est le combientième aux mathématiques? kateri (po vrsti) je v matematiki?

comble² [kɔ̃bl] masculin višek, vrhunec; zvrhana mera, preobilica; sleme, streha, pluriel podstrešje

de fond en comble od vrha do tal
pour comble da bo mera polna, vrh vsega
c'est le comble (familier) to je (pa) že višek!
la mesure est à son comble mera je polna
comble brisé, à la Mansart mansardna streha
comble droit dvokapna streha
comble en pavillon, pyramidal šotorska streha
comble simple, en appentis samo na eno stran nagnjena streha, pristrešek
être au comble de la joie biti ves iz sebe od veselja
loger sous les combles stanovati pod streho

combler [kɔ̃ble] verbe transitif prenapolniti; zasuti, napolniti (jarek, vrzel), figuré kronati (kaj); izravnati, (po)kriti (un déficit deficit); izpolniti (želje)

combler quelqu'un de quelque chose obsuti koga s čim
combler une lacune zamašiti, zapolniti vrzel
combler le marché preplaviti tržišče
combler un désir, un espoir izpolniti željo, uresničiti upanje
combler la mesure napraviti mero polno
combler une vacance zasesti prazno (vakantno) mesto
vous me comblez predobri ste z menoj
je suis comblé presrečen sem, zelo sem zadovoljen

come

A) avv.

1. kakor, kot:
un uomo buono come il pane človek, dober kot kruh
ora come ora zdaj, v tem trenutku
oggi come oggi dandanes
è come parlare al muro kot bi govoril steni

2. kako? (v vprašalnih stavkih):
come stai? kako se imaš?
come sarebbe a dire? kaj se to pravi?
come mai? zakaj? kako to?
come no! seveda!
com'è, come non è nenadoma

3. kot:
come sindaco kot župan

4. kako (v vprašalnih in klicalnih stavkih):
come sei cresciuto! kako si zrasel!

B) cong.

1. da, kako:
mi ha detto come l'ha conosciuta povedal mi je, kako jo je spoznal

2. kakor, kot (v primerjalnih stavkih):
le cose non sono andate come avevo sperato stvari niso šle, kot sem se nadejal

3. brž ko:
come seppi che era tornato andai a trovarlo brž ko sem zvedel, da se je vrnil, sem ga šel obiskat
come Dio volle končno

C) m invar. način, sredstvo:
il perché e il come di qcs. vzroki in načini

cōmē¹ -ēs, f (gr. κώμη) trg, vas, selo; le kot krajevno ime

1. Hierā Cōmē, acc. Hierān Cōmēn, f (Ἱερὰ Κώμη) Sveti trg, Sveto mesto v Kariji ob Meandru jugovzhodno od Magnezije, imenovano po tamkajšnjem Apolonovem svetišču: L.

2. Xylinē Cōmē Lesni trg v Pizidiji: L.

comitō -āre -āvī -ātum (comes) iti s kom, spremiti (spremljati) koga: Lucr., Pr., Sen. ph. idr., Pirithoum Theseus Stygias comitavit ad umbras O., magna comitante caterva O.; v pass.: ingenio meo comitor O. spremlja me, vodi me. V klas. prozi le pt. pf. comitātus 3 spremljan; abs.: Q., bene c., parum c. Ci. z velikim, z majhnim spremstvom; komp.: Plin., Ap., puero et uno esset comitatior Ci.; z abl.: Cu., Sen. tr., T. idr., mulier alienis viris comitata Ci., ipse uno graditur comitatus Achate V., Iliadum turbā et Phrygiis comitata ministris V., militibus venio comitatus O., comitata dolore Tib. — Pogosteje dep. comitor -ārī -ātus sum

1. pridružiti se kot spremljevalec, (po)spremiti, spremljati; z acc.: Sil., Stat., Gell., comitati eos ex civitate excessere C., c. matrem Lucr., nautas fugā, hostiam V., patrem Cu., Suet., aliquem in exsilium Suet.; z notranjim obj.: ille meum comitatus iter V. ki me je spremljal na svoji poti, qui supremum comitentur honorem V. ki naj bi mu kot pogrebci izkazali zadnjo čast; podobno: cum (apes) defunctas progerunt funerantiumque more comitantur exequias Plin.; abs.: Mart., Sil., Plin. iun., Suet. idr., lanigerae comitantur oves (sc. Polyphemum) V., sex milia Dalmatarum, recens delectus, comitabantur T.; pren.: nubere non comitante deo Pr. brez spremstva = brez privoljenja boga (Himeneja).

2. occ. spremiti (spremljati) koga k zadnjemu počitku, iti v sprevodu za mrtvecem: iuvenem exanimum V., elatus est … comitantibus omnibus bonis N.

3. pren. (o neživih) subj. spremljati, združen biti, spojen biti: comitatur atrem decor Q.; z dat.: illi … prospera fortuna comitata est Ci. mu je stala ob strani, tardis mentibus virtus non facile comitatur Ci.; abs.: etiamsi nulla comitetur infamia Ci., revocatus est comitante opinione T. pri tem pa je šla govorica …

commandement [-dmɑ̃] masculin ukaz, zapoved, povelje; poveljstvo

verbal, écrit ustno, pismeno povelje
(religion) les dix commandements deset (božjih) zapovedi
commandement en chef vrhovno poveljstvo
commandement (de payer) poziv za plačilo (dolga)
passerelle féminin de commandement poveljniški most
tourelle féminin de commandement komandni stolp
avoir quelque chose à son commandement (figuré) imeti kaj (takoj) pri roki
prendre le commandement (sport) prevzeti vodstvo

commander [kɔmɑ̃de] vieilli zapovedati, ukazati; predpisati; zahtevati; commerce naročiti; militaire poveljevati, voditi; technique spraviti v pogon, upravljati; verbe intransitif vladati (sur, à nad), obvladovati, nadzirati

se commander obvladati se
commander un bataillon, une expédition poveljevati bataljonu, voditi ekspedicijo
commander à sa colère obvladati svojo jezo
il m'a commandé de me taire ukazal mi je, naj molčim
le travail commande delo najprej, pred vsem drugim
la forteresse commande l'accès à la ville trdnjava nadzira dohod v mesto
pièces féminin pluriel d'une maison qui se commandent hišni prostori, ki so tako razporejeni, da je treba iti skozi enega v drugega

commēdia f

1. gled. komedija, veseloigra

2. ekst. šalj. komedija; farsa:
recitare la commedia hliniti se, delati se
le elezioni sono state una commedia volitve so bile farsa
personaggio da commedia pren. posebnež, čudak

commencement [-mɑ̃smɑ̃] masculin začetek

au commencement v začetku, spočetka
dès le commencement takoj v začetku, od vsega početka
depuis le commencement jusqu'à la fin od začetka do konca
les commencements sont toujours difficiles vsak začetek je težak
commençons par le commencement začnimo (prav) od kraja!
heureux commencement est la moitié de l'œuvre dober začetek je (že) pol dela

comment [kɔmɑ̃] adverbe kako

comment cela? kako to?
comment donc! no torej
n'importe comment vseeno kako
mals comment donc! samoumevno!
voici comment takole
(populaire) comment qu'elle est cette maison? kakšna je ta hiša?
le comment način, sredstvo
les pourquoi et les comment (vprašanja) zakaj in kako

commerce [kɔmɛrs] masculin trgovina (tudi lokal), trgovanje; posel, kupčija; prodajalna; trgovski poklic ali stan; figuré promet; občevanje, spolno občevanje

commerce adultère (juridique) zakonolom, prešuštvo
commerce ambulant krošnjarjenje
commerce de change trgovina z menicami
commerce du change, des changes, des devises devizna trgovina
commerce de commission komisijska trgovina
commerce de contrebande, interlope tihotapstvo, črna trgovina
commerce de détail, petit commerce trgovina na drobno
commerce d'échange, de troc menjalna trgovina
commerce d'exportation, d'importation izvozna, uvozna trgovina
commerce extérieur, intérieur zunanja, notranja trgovina
commerce de gros, gros commerce, commerce en gros trgovina na debelo
commerce des idées izmenjavanje misli
commerce illicite črna trgovina, črna borza
commerce intermédiaire posredovalna trgovina
commerce international, mondial (universel), transitoire mednarodna, svetovna, tranzitna trgovina
commerce par substitution d'intermédiaires verižna trgovina
commerce de lettres dopisovanje
commerce maritime, d'outremer pomorska, čezmorska trgovina
chambre féminin de commerce trgovinska zbornica
code masculin de commerce trgovinski zakonik
école féminin de commerce trgovska šola
effets masculin pluriel de commerce vrednostni papirji
employé, e masculin, féminin de commerce trgovski(a) nameščenec, -nka
maison féminin de commerce tvrdka, trgovska hiša
marine féminin de commerce trgovska mornarica
navire masculin de commerce trgovska ladja
le petit commerce mala trgovina, mali trgovci
port masculin de commerce trgovsko pristanišče
société féminin de commerce trgovska družba
traité masculin de commerce trgovinska pogodba
tribunal masculin de commerce trgovinsko sodišče
voyageur masculin de commerce trgovski potnik
de commerce sûr zanesljiv (oseba)
avoir la bosse du commerce (familier) biti rojen trgovec
avoir commerce avec quelqu'un imeti s kom nedovoljeno razmerje
avoir un commerce d'amitié avec quelqu'un prijateljsko s kom občevati, biti s kom v prijateljskih odnosih
être dans le commerce biti zaposlen v trgovini, ukvarjati se s trgovino
cet article n'est pas encore, ne se trouve plus dans le commerce ta artikel se še ne prodaja, ni več v prodaji
être d'un commerce agréable (difficile) biti (ne)priljuden, (ne)prijetnega občevanja
faire du commerce trgovati, biti trgovec
faire le commerce de trgovati z
faire commerce de quelque chose kupčevati s čim
fuir le commerce des hommes bežati pred ljudmi
se mettre dans le commerce postati trgovec
ouvrir un commerce odpreti trgovino
rompre tout commerce avec quelqu'un prekiniti vsako občevanje s kom
il tient un commerce près du pont (on) ima trgovino (lokal) pri mostu

commētō -āre -āvī (—) (frequ. glag. commeāre)

I. pogosto prihajati in odhajati, obiskovati koga, zahajati kam ali h komu, navadno napotiti se kam: quo commetas? Afr. ap. Non., ad lupam commetant lupi Nov. ap. Non., c. ad mulierculam Ter.; z notranjim obj.: meus scruposam victus commetat viam Pl. —

II. premeriti; šalj.: nimis bene ora commetavi Pl. njihove obraze sem le predobro premeril (s pestmi) = sem … s pestmi obdelal.

commīlitō -āre (cum in mīles) sovojak biti, vojni tovariš biti, skupaj vojskovati se, le pren.: luna quasi commilitans cum dea (Fortuna) Fl., quoniam et ipse iam nobiscum commilitat Aug.

commodus 3 (cum in modus)

1. primeren, prikladen, ugoden, ustrezen, pristojen, po volji: c. statura Pl., vide, quam commodam defensionem excogitaris Ci., spes salutis commoda Ci., commodissima belli ratio C.; z dat. prikladen, pripraven za koga ali kaj: nec pecori opportuna seges nec commoda Baccho V. pripravna za trtje, nulla lex satis commoda omnibus est L.; tudi z ad: vestis c. ad cursum O. Pogosto commodum est primerno (po volji, po godu, všeč) je: ut commodum est et lubet Pl., dum erit commodum Ter., utrum tibi commodum est, elige Ci., quantum commodum est, aufert Ci.; z inf. ali ACI: si quando tibi peregrinari commodum est Ci. ep., nihil duco esse commodius quam de his rebus nihil iam amplius scribere Ci. ep., commodissimum esse statuit omnes naves subduci C.; od tod z relat. atrakcijo (glag. dostavimo le v mislih): quam tibi commodum est (sc. eligere), tribum unam elige Ci., eum iudicem, quem commodum erat (sc. dare), dabat Ci., quos ei commodum fuit, compellavit Ci.

2. occ. (po)poln: viginti argenti commodae minae Pl. polnih = celih 20 min, tribus aut novem miscentur cyathis pocula commodis H., valetudo minus commoda C. ne povsem trdno, vivere filium atque etiam commodiorem esse simulabat Plin. iun. da mu je celo bolje.

3. zlóžen, udoben, prilagojen, lahek: potuisti ad tuum ius faciliore et commodiore iudicio pervenire Ci., aliud longius, ceterum commodius iter ostenditur L., commodissimus in Britanniam traiectus C.; pesn. (iron.): intervalla vides humane commoda H. = inhumane incommoda.

4. primerno ležeč, priročen, ugoden: Ter., hiberna L., litterae satis commodae Ci. ep., si commodius anni tempus esset Ci. ep., commodior status (rerum) C., stella homini commoda Pr.

5. uslužen, ustrežljiv, ugodljiv, udvorljiv, vljuden, prijazen, obziren, spregledljiv, prizanesljiv, ljubezniv, prikupljiv: Pl., Ter., Enn. fr., Corn., Suet., at mores commodi Ci., multo et iam esse commodiorem mitioremque nuntiant Ci.; z dat.: mihi commodus uni H. skrbeč samo zase; pesn. pren.: spondeos stabilīs in iura paterna recepit commodus et patiens H. voljan in potrpežljiv. — Od tod

I.

1. adv. commodē
a) primerno, prikladno, ustrezno: Pl., Ter., Varr., Q. idr., numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete et commode dicant Ci., eam pro dignitate c. laudare nemo potest Ci.
b) dobro, prav, prav dobro, izvrstno, spretno: c. cogitare Ter., orationem Lysiae c. scriptum esse Ci., parum c. scribere Plin. iun., multo commodius dicitur apud regem verba fecisse N., commode saltare N., non minus commode Ci. prav tako dobro, minus c. audire Ci. ne na prav dobrem glasu biti, res minus c. gerere Ci., perficere rem commodius Ci., commodius rem publicam administrare C., commode facere Cels. (o zdravilih) dobro deti, commode valere Plin. iun.
c) zložno, prilagodljivo, udobno, brez težav, lahko: c. navigare Ci. ep., in Tusculano commodius ero Ci. ep., non satis commode pugnare poterant C., quo itinere commodissime vallem transire posset C., commodius quam tu vivo H.
č) ustrežljivo, ugodljivo, vljudno, prijazno, prikupljivo: bene et c. accipi Pl., c. respondere Pl., commodius loqui Ter., facis commode, quod … Ci. ep. prav godi mi (tvoja) usluga, da … , tribuni commodius fecissent, si … Ci.
d) o pravem času, pravočasno, ravno prav: c. exire Pl., Tit. ap. Char., c. de parte superiore descendere Sis. ap. Char.

2. adv. acc. neutr. sg. commodum
a) pravočasno: c. adveni domum Pl.
b) pravkar, ravnokar, zdajci, ravno: ecce autem c. aperitur foris Pl., id cum hoc agebam c. Ter., c. enim egerem diligentissime Ci. ep., c. enim volo ad Serapim defferri Cat., sectatoribus c. dimissis Gell.; v zvezi s temporalnimi stavki: postquam me misisti ad portum … , c. radiosus sese sol superabat ex mari Pl., cum hac respicio ad virginem, illa sese interea c. huc advorterat Ter., adtrahitur Lollius, c. cum Apronius e palaestra redisset Ci.; z et: c. limen evaserant et fores … resurgunt Ap. —

II. subst. commodum -ī, n

1. zložnost, prikladnost, udobnost, ugodnost, ugodni položaj, ugodni (pravi) čas: naves, quas sui quisque commodi causā fecerat C., commodo meo, tuo, suo itd. Ci. meni, tebi itd. (zame, zate itd.) udoben ex utriusque commodo dies sumitur Ci. dan, ki je bil za oba ugoden, quod tuo commodo fiat Ci. ep. cum erit tuum commodum Ci. Ep. če ti bo ustrezalo, per commodum ali ex commodo ali samo commodo = udobno, lahkotno, ob ugodnem času, ob ugodni priložnosti: ubi … copias per commodum exponere posset L., percunctatusque, satin' per commodum omnia explorassent L., melius ratus ex commodo pugnam facere S., cum (ex) commodo mori non licuisset Sen. ph.; commodum alicuius exspectare Ci. čakati ugodnega časa.

2. hasek, korist, obrestek, prid, dobiček, tudi (poseb. v pl.) blaginja, sreča; v sg.: Ter., Cat., Q., Lact., sui commodi causā nocere alteri Ci., commodo rei publicae facere aliquid Ci., C. državi v prid, quod commodo valetudinis tuae fiat Ci. ep. če ni tvojemu zdravju v škodo, contra valetudinis commodum laborare Ci. zdravju v škodo, ne id contra commodum (valetudinis) faceret Suet., si per commodum rei publicae posset L. ali quantum per commodum rei publicae fieri posset L. ne da bi bilo državi v škodo, amicitias inimicitiasque non ex re, sed ex commodo aestumare S. ne samih po sebi, ampak po koristi; v pl.: Pl., Ter., O., Q., commoda vitae Ci., Lucr., rei familiaris commoda C. zasebne koristi, salutem sociorum suis omnibus commodis … praeferre Ci., commoda consequi, praetermittere C., adversus populi commoda stare N., in publica commoda peccem H. zoper državno blaginjo, c. plebis Vell., communia T.

3. v pl. = od države podeljene ugodnosti, prednosti, pravice, svoboščine, privilegiji: tribunatūs commoda contemnere Ci. ep., militum c. Ci. ep., veteranos commodis augere Brutus et Cassius in Ci. ep., provincialia ornamenta commodaque Ci., Romule, militibus scisti dare commoda solus O., c. emeritae militiae, emeritorum praemiorum, missionum, sacerdotum Suet., primipili Dig.

4. v sg. = (iz)posojilo, (iz)posojene stvari: qui forum et basilicas commodis hospitum, non furtis nocentium ornarent Ci.

5. (po katahrezi) meritev, merjenje: commoda verborum Fulg., metrica verborum commoda Fulg. — Od tod adv. abl. sg. commodō po udobnosti, poljubno, po želji: dictitare Pl. fr.