Franja

arrivare v. intr. (pres. arrivo)

1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj

2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje

Artabāzus -ī, m (Ἀρτάβαζος) Artabaz, perz. moško ime, zlasti

1. kraljevi namestnik v Frigiji; vojskovodja v Kserksovi vojni zoper Grčijo, ki se je pogajal s špart. kraljem Pavzanijo: N.

2. vojskovodja Artakserksa II. Mnemona; odlikoval se je najprej v boju zoper Datama; pozneje se je kot sirski satrap dvignil zoper kralja Artakserksa III. Oha (l.356), a je moral pobegniti na dvor mak. kralja Filipa. Potem je služil ob Dareju Kodomanu na perz. dvoru in bil namestnik v Baktriji ob Aleksandru Vel., ki se je poročil z njegovo hčerjo Barzino: Cu.

Artavasdēs -is, acc. -ēn, m (Ἀρταβάζης) Artavazd(es),

1. sin Tigrana I., kralj Velike Armenije ob bitki pri Akciju; Kleopatra ga je l.30 kot ujetnika usmrtila v Aleksandriji: Ci. ep., Vell., T.

2. njegov sin, tudi z imenom Artaxiās, sovražnik Rimljanov: Vell., T.

artroskopija samostalnik
medicina (operativni poseg) ▸ artroszkópiaKmalu po turnirju je odšel na artroskopijo kolena in izpustil več kot mesec turnirjev. ▸ A bajnokság után nem sokkal térdartroszkópiára ment és több mint egy hónapot kihagyott.

artus -ūs, m (prim. gr. ἄρϑρον člen, ud, ἀρτύς zveza, prijateljstvo, ἀρτύω stiskam)

1. člen(ek), sklep: Lucan., Val. Fl., Prisc.; klas. le pl. artūs -uum, dat. in abl. pl. artubus (da se ločita od artibus: ars) člen(k)i, sklepi, udje (roke in noge), (o)končine (membra so udje kot telesni deli, torej tudi glava in trup): Lucr., Q. idr., propter molles (digitorum) commissuras et artus Ci., dolor artuum Ci. protin, magnos membrorum artus... ementia vidi O., cernere laceros artus, truncata membra Plin. iun., elapsi in pravum artus T. pohabljeni členki (roke), ambusti multorum artus vi frigoris T., nondum in sua membra artus redierant Sen. rh., laxata corpora in artus redeunt Plin.; pren.: nervi atque artus sapientiae Q., Ci.

2. pesn. met. telesni udje nasploh, telo, trup(lo): salsus per artus sudor it V., sopor fessos complectitur artus V., mutati Terei artus V., ubi mortales... exuit artus O.

3. pren. deli: infusa per (mundi) artus mens V.

Opomba: Pl. heterogen. artua: Pl.; v dat. in abl. pl. tudi artibus pri poznejših piscih, npr. pri Tert.

arundō, starejše harundō (h ni pristen), -inis, f (sorod. z gr. ἄρον vrsta trstja)

1. rogoz, trst, trstika, trstje (canna = mali rogoz, sirčica, ulva = rogoz z betico, srpica): aper Laurens ulvis et harundine pinguis H., tremula O., longā parvae sub arundine cannae O., crinīs (dei Tiberini) umbrosa tegebat arundo V., velatus arundine glauca Mincius V., casae ex arundine textae L., erant tecta arundine texta L., gracilis et cannae similis arundo Col., arundinis Italiae usus ad vineas maxime Plin., arundo Indica Plin. indijski trst, bambus, insulae herbidae arundine et iunco Plin. iun.

2. met. iz trstja narejene stvari:
a) protica, trnek, ribnica: hice hami atque hae arundines sunt nobis quaestu et cultu Pl., modo ducebam retia, nunc moderabar arundine linum O., moderator arundinis O. ribič trnkar, captare arundine pisces Tib.
b) ptičarjeva lepljenica, limanica, past: Pr., Petr., Mart., alas arundo verberat Pl.
c) strelišče = ročaj strelice, puščice (naspr. mucro, ferrum): Cels., (telum) obtusum est et habet sub arundine plumbum O.; pesn. sinekdoha strelica, puščica: Sil. (V, 447), hamata percussit arundine Ditem O., haeret lateri letalis arundo V.; tudi lok: Sil. (X, 12).
č) pisalno pero: Pers., Mart., Aus.; met. slog, stil: tristis Mart. mračen, resen.
d) trstna, pastirska piščal(ka), trstenica (= σῦριγξ): Tib., Sil., modulatur arundine carmen O., agrestem tenui meditabor arundine Musam V., arundine canens Suet.; pesn. flavta: quem (satyrum)... Latous arundine victum affecit poenā O.
e) iz trstik narejen greben pri statvah, žlaje: tela iugo vincta est, stamen secernit arundo O.
f) trstov snopič kot ptičje strašilo: volucres... arundo terret H.
g) tepežna trstikovica: Pr., Petr.
h) trstikovica z omelom (za ometanje pajčevine): Pl.
i) kol v vinogradu, tik: Varr.
j) ranocelniška deščica: Suet.
k) merilna palica, merilo: Prud., Vulg.
l) jezdna palica, lesen konjiček kot otroška igrača: equitare in arundine longa H.

arvīna -ae, f

1. mast (med kožo in tkivom), salo, tolšča, slanina: V., Cypr., Ambr., Vulg.

2. pren. človeška tolstost, debelost: Amm., Prud., Sid. Od tod kot vzdevek A. Cornelius Cossus Arvīna A. Kornelij Kos Arvina (= Trebušnik): L.

as³ [æz] oziralni zaimek
tisti, ki, ki; takšen, da

I am not such a fool as to believe you nisem tako neumen, da bi ti verjel
the same as isti kot
such as kot na primer

asador moški spol raženj; pečica; figurativno meč

parece que (se) come asadores hodi, kot da je kol požrl

Ascōnius -iī, m Askonij (Q. Asconius Pediānus), učeni rim. slovničar in komentator rim. pisateljev, zlasti Cicerona; rodil se je v Padovi verjetno malo pred Kr. in kot pisatelj slovel v času Klavdija in Nerona, v starosti 73 let je baje oslepel in 12 let zatem umrl: Q., Don., Hier.

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

ascua ženski spol žareče oglje, žareč ogenj, žerjavica

ponerse como una ascua de oro nalepotičiti se, nališpati se
estar hecho una ascua, echar ascuas biti takoj vnet za
estar en (sobre) ascuas biti kot na žerjavici (trnih)
como gato por ascuas hitro in boječe
¡ascuas! presneto!

asellus -ī, m (demin. asinus) osel, oslič,

1. domača žival: asellus onustus auro Ci. ep., auritus, pandus O., aures lente gradientis aselli O., costas aselli agitator vilibus pomis onerat V., iniquae mentis asellus H.; preg.: narrare asello fabellam surdo H. = gluhim ušesom dopovedovati, agas asellum (sc. non curret) Ci. (gl. agō), bipes asellus Iuv., Hier. dvonogi osel (sramotilno o človeku).

2. pren.
a) neka slastna morska riba, oslič: Varr., N. ap. Plin., Cael., tam deformi non dignus nomine asellus O.; preg.: post asellum diaria non sumo Petr. = po tako slastni jedi (osliču) se nočem zadovoljiti z navadno (vsakdanjo).
b) aselli zvezdi v ozvezdju Raka: Hyg., Plin. Kot rim. priimek, npr. Tiberius Claudius Asellus Tiberij Klavdij Azel, katerega je Scipion ml. Afričan kot cenzor izključil iz viteštva in ga prestavil med erarce: Ci.

así tako, na ta način; torej, zatorej, potemtakem; tudi; prav tako

a decirlo así tako rekoč
así así, así asá tako tako, srednje, povprečno
así... como... tako ... kot ..., i ... i
así como, así que brž ko
así es que potemtakem, torej
así mismo prav tako, hkrati tudi
así no más tako tako, srednje, povprečno; Am brez nadaljnjega, meni nič tebi nič
así que asá, así o así tako ali tako, vseeno
así sea tako bodi, amen
así y todo navzlic temu, vendarle
tanto es así que kratko in malo
¿cómo así? kako to? je mogoče?
¡ni tanto así! niti najmanj ne!

Ăsia¹ -ae, f (Ἀσία) Azija,

1. znani del sveta: Varr., S., V., O. idr., pozneje Asia Maior Iust. Velika Azija (naspr. Asia Minor Mala Azija); ex Asia in Europam exercitu traiecto N., et in Europa et in Asia Cu.

2. rim. pokrajina Azija, tj. l.130 po Atalu podedovana pergamska država (svobodna grška obala, Frigija, Mizija, Karija in otok Rod): equitibus Romanis... adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci.; met. = azianski govorniki, azianisti: insistit autem ambitus modis pluribus, e quibus unum est secuta Asia maxume Ci.

3. polotok Azija, danes Mala Azija: Varr., Ci., V., H. idr., Graeca lingua loquentes, qui Asiam incolunt N., Asia, quae cis Taurum montem L.; pergamsko kraljestvo: Vell., Eutr., Asiae Attalus, hi (sc. Pleuratus et Scerdilaedus) Thracum et Illyriorum reges L. ali = Troada: regia dicta parens, Asiae florentis imago O. (Metam. XIII, 484). — Od tod adj.

1. Asiānus 3 (Ἀσιανός)
a) azijski (ki spada k rim. pokrajini Aziji ali se nje tiče): res L., dii, equites Iuv., expeditio, bella, milites, exercitus Iust., equitatus Vulg., mensa (hrana) Macr., Graeculus Amm. azijski plahutar in gr. vetrnjak, dioecesis Cod. Th.; subst. pl. Asiānī -ōrum, m α) Azijci, preb. rim. pokrajine Azije: Plin., Vulg. β) azijski glavni zakupniki: Ci. ep.
b) azijski po govorici, azianski, t.j. nadut in zgovoren: declamator Sen. rh., gens (vrsta govornikov) Q.; subst. Asiānī -ōrum, m azianski govorniki, azianisti: Sen. rh., Q.; adv. Asiānē aziansko: neque enim Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q.

2. Asiāticus 3 (Ἀσιατικός)
a) azijski, azianski: bellum (s pontskim kraljem Mitridatom) Ci., creta, pecuniae Ci., exercitus L., imperium Vell. vladarstvo Azije, nad Azijo, Asiatica persica ali samo Asiatica Col., Plin. azijska breskev; poseb. Asiatici oratores (= Asiani) Ci.
b) azianski, t.j. naduti in gostobesedni govorniki, tako tudi Asiaticum orationis genus, Asiatica dictio, more Asiatico (= Asiane) Ci. Kot nom. propr. Asiāticus -ī, m Azijski, častni vzdevek Lucija Kornelija Scipiona, ki je premagal sirskega kralja Antioha pri Magneziji v Aziji: L., Gell., Eutr. — Subst. Asiarha -ae, m (Ἀσιάρχης) aziarh, najvišji svečenik in predstojnik bojnih in gledaliških iger v mestih rim. pokrajine Azije: Cod. Th.

Āsia² -ae, f (Ἀσία) Azija, rodovitna, mestoma močvirnata lidijska pokrajina ob Kaistru: arva Asiae Poeta ap. Ci. Od tod adj.

1. Āsius 3 azijski: palus V. azijsko močvirje (pri Efezu), prata L. (= Ἄσιος λειμών Hom.), Asia Deiopeia V.; v širšem pomenu = azijski (ki spada k Aziji kot delu sveta ali rim. pokrajini): villae Varr. ap. Non. Kot nom. propr. Āsius -iī, m Azij, Enejev tovariš: V.

2. Āsis -idis, f (Ἀσίς) azijska (ki spada k Aziji kot delu sveta): super Europen sublimis et Asida Terram vectus erat iuvenis O., in Aside terrā moenia constituis O.

asina -ae, f (asinus) oslica: Varr., Col., Plin., Pall., Dig. Kot nom. propr. Asina -ae, m Azina, ime Kornelijevega rodu: L., Macr.

Opomba: Prisc. idr. slovničarji navajajo dat. in abl. pl. asinābus.

asinārius 3 (asinus) oslovski: molae Ca., mola Vulg., mulier Ap. oslarica; subst.

1. asinārius -iī, m oslar: Ca., Varr., Suet.; kot psovka kristjanom: Tert.

2. Asināria -ae, f Azinarija, „Komedija o oslih“, „Oslovska komedija“, naslov Plavtove kom.: Pl., Varr.

asinīnus 3 (asinus) oslov(ski): Hyg., pullus Varr. oslič, oslov mladič, stercus Varr., lac Plin., Cael. osličino mleko (kot zdravilo in lepotilo); pren.: pruna Plin. nekakšne slive, verjetno naši štrbonclji.

Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,

1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.

2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis „ Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.