Franja

skriva|ti (-m) skriti (ständig, immer wieder) ➞ → skriti
ne skrivati svojega mnenja aus seinem Herzen keine Mördergrube machen
dobro skrivati leta jünger aussehen als seine/ihre Jahre
ni se treba skrivati komu sich sehen lassen können (er kann sich sehen lassen)
ne skrivati svoje luči pod mernikom sein Licht nicht unter den Scheffel stellen

skrúniti (-im) perf.

1. profanare, violare:
skruniti grob profanare una tomba

2. pren. oltraggiare, offendere:
skruniti čast, dobro ime oltraggiare l'onore, la reputazione

skúp skúpaj together; jointly, conjointly; collectively; in a body; (v družbi) in company with, accompanied by, in common with, united, associated; (vključno) including, inclusively, taken all in all; all told

vse skúp, skúpaj all together
vsega skúp, skúpaj totalling
skúp, skúpaj z together with, in union with
boriti se skúp, skúpaj z to make common cause with
priti skúp, skúpaj to meet
vse te knjige sem kupil skúp, skúpaj I have bought all these books at one go
te barve gredo dobro skúp, skúpaj these colours go well together (ali are well-matched)
kako gre to skupaj? how does it fit in?

skȕpiti -īm
I.
1. zbrati: skupiti novac, građu za knjigu, vojsku pod zastavu, u cjelinu
2. zviti: skupiti jedra
3. namrščiti: skupiti obrve
4. vkup potegniti: ova mi je kruška skupila usta
5. skupiti pamet zbrati se; skupiti sve niti znati o čem vse potrebno; skupiti kraj s krajem uskladiči svoje gmotno stanje; skupiti gaće dobro se pripraviti
II. skupiti se
1. zbrati se
2. uskočiti se: pri pranju se platno skupilo
3. skrčiti se: mišići se skupili
4. zviti se: skupiti se u klupko

slàb (moralno) bad, evil

precéj slàb baddish; (šibak, slaboten) weak, feeble, frail, faint; (zdravje) delicate; poor, infirm, shaken
slàbi časi hard times pl
slàb človek a wicked man
na slàbem glasu of bad repute
slàb izgovor, slàbo opravičilo a poor (ali thin) excuse
slàba kakovost inferior quality
slàba kupčija bad bargain
slàbi obeti bad outlook, poor prospects pl
slàba obleka poor dress
slàba prodaja poor sale
slàbo pivo weak beer
slàb, kratek spomin short memory
slàb pulz slow pulse
slàb strelec a poor shot
slàba tolažba poor comfort
slàba točka (stran) weak point, foible
slàba volja bad temper
slàba vidljivost poor visibility
slàb uspeh poor success
slàbo znanje smattering, superficial knowledge
slàbo zdravje poor health
slàb zrak foul air
slàbo vreme bad (ali nasty, adverse) weather
biti slàbe volje to be ill-humoured, to be in a bad temper
biti na slàbem glasu to have a bad name
on je na slabšem pri tem he has the worst of it
v matematiki sem zelo slàb I am very poor at mathematics
ona ima slàb (šibak) glas she has a feeble voice
on ima slàb spomin he has a poor memory, pogovorno he has a memory like a sieve
držati s kom (biti zvest komu) v dobrem in slàbem to stick to someone through thick and thin
to ni slàba misel that's not a bad idea
ta banka stoji baje na slàbih nogah (figurativno) that bank is said to be in a weak state
v tem ne vidim nič slàbega I see no harm (ali nothing wrong) in that
živeti v slàbih razmerah to live in straitened circumstances
naj pride dobro ali slàbo arhaično come weal or woe

sleeper [slí:pə] samostalnik
spalec, -lka
figurativno umrli, pokojnik; žival, ki prespi zimo
trgovina neaktiven družabnik
železnica železniški prag
pogovorno spalni voz
ameriško, sleng nepričakovan uspeh

I am a light sleeper jaz imam rahlo spanje
to be a good sleeper imeti dobro, mirno spanje

sliš|ati (-im)

1. čutna zaznava: hören, vernehmen
slabo slišati medicina schwer hören, schwerhörig sein

2. kaj: hören, narobe: sich verhören; očitke, pohvalo, kritiko: zu hören kriegen; iz besed, iz tona glasu: anhören (jemandem etwas anhören), (zaslutiti) durchhören; govorice: (etwas) läuten hören
mimogrede slišati mitbekommen
ne hoteti slišati (etwas) nicht hören wollen, nichts wissen wollen von
slišati na ime auf den Namen hören
figurativno slišati travo rasti das Gras wachsen hören
slišal sem, da … ich habe sagen hören, [daß] dass
slišal sem jo peti ich habe sie singen hören
priča, ki izpoveduje tisto, kar je slišala der Ohrenzeuge
to se dobro sliši das [läßt] lässt sich hören

slíšati to hear

dobro slíšati to hear well
napačno slíšati to hear amiss
slučajno slíšati to overhear
slíšati govoriti to hear say
slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
on ne sliši dobro he is hard of hearing
moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
slišal sem jo peti I heard her sing
ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
to (takó) sem slišal so I (have) heard
slišal sem to praviti I have heard it said
slíšati obe strani to hear both sides
od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear

slíšati entendre, ouîr, percevoir; entendre dire, apprendre:

na svoja ušesa slišati entendre de ses propres oreilles
dobro slišati avoir l'oreille (ali l'ouîe) fine
slabo slišati entendre mal, être dur d'oreille, avoir l'oreille dure
sliši se, da le bruit court que
kakor se sliši à ce qu'on dit
napak slišati entendre de travers, mal entendre, mal saisir
slišal sem, da j'ai entendu dire que, on m'a dit que
ne hoteti slišati faire la sourde oreille
dolgo o njem ni bilo slišati on n'a pas eu depuis longtemps de ses nouvelles, cela fait longtemps qu'il n'a pas donné signe de vie
slišati travo rasti (figurativno) se croire mieux au courant que les autres, se croire bien fin (ali bien malin)
slišati govoriti (peti) entendre parler (chanter)

slíšati oír ; (zvedeti) saber, tener noticia (kaj de a/c)

kot slišim según me han informado
slišati peti (govoriti) oír cantar (hablar)
dobro (slabo) slišati oír bien (mal)
slabo slišati ser duro de oído
slišati na ime ... responder al nombre de...
to sem slišal od njega samega se lo he oído decir a él mismo
to se prijetno sliši es agradable oír eso
ne hoteti slišati (narediti se gluhega) hacer orejas de mercader
slišati travo rasti (fig) pasarse de listo

slúžiti slûžīm
I.
1. služiti: služiti kod koga, komu; služiti vojsku služiti vojaški rok, biti pri vojakih; ja sam služio vojsku u Sarajevu; služiti državu služiti državi, biti v državni službi; služiti pješadiju služiti vojaški rok pri pehoti; to ne služi ničemu to ni za nikamor; to ti služi na čast to ti je v čast; to ti služi na korist to je v tvoje dobro; služiti svojim strastima hlapčevati svojim strastem; zdravlje mi dobro služi sem pri dobrem zdravju; služi me karta imam srečo v kartanju; to ti služi na sablazan to ti je v pohujšanje
2. streči (komu): služiti koga za stolom, koga vinom, rakijom, jelom; služiti gostima vino; čime vam mogu služiti s čim vam lahko postrežem
3. rabiti: kabinet mi služi i kao radna soba
4. praznovati: služiti slavu, svetkovinu
5. borba protiv komunizma služila je Hitleru kao maska za lakše pokoravanje pojedinih zemalja krinko boja proti komunizmu je H. zlorabljal, da je laže zasužnjeval posamezne dežele
II. služiti se
1. uporabljati: služiti se svim mogućim sredstvima
2. streči si, postreči si, vzeti: služite se, molim, dok još ima

slúžiti to serve, to be in service; (rabiti se) to be used (kot as)

slúžiti v vojski to serve in the army
slúžiti svojo učno dobo to serve one's apprenticeship
slúžiti si kruh to earn one's living
sam si mora slúžiti kruh he has to earn his own living
trdó si slúžiti kruh to work hard for a living
slúžiti za zgled to serve as an example
kje služite? where are you working?, who are you working for?
to naj ti služi kot svarilo! let this be a warning to you!
slúžiti svojemu namenu to serve one's purpose
ta plašč mi dobro služi this coat wears well
čemu služi to? what is the use of that?
nihče ne more slúžiti dvema gospodarjema no one can serve two masters

slúžiti (-im) imperf.

1. lavorare:
služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
služiti vojsko v mornarici servire in marina
služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
služiti na kmetiji lavorare in un podere
služiti za hlapca lavorare come garzone

2. servire:
služiti domovini servire la patria

3. guadagnare:
dobro služiti guadagnare bene
služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

4. servire, essere utile:
noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

5. servire, fare da; servire a:
prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
služiti dvema gospodarjema servire due padroni
pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro

smart¹ [sma:t]

1. pridevnik
ostroumen, bister, razumen, duhovit, iznajdljiv, prebrisan, zvit, pretkan
figurativno piker, jedek, zajedljiv (opazka), odrezav (odgovor); oster (bolečina), pekoč, hud (udarec); močan, energičen; spreten, okreten, sposoben; živahen, krepak, svež; eleganten, čeden, okusen, po modi, moden; urejen; imeniten, načičkan, gizdalinski
pogovorno precejšen, velik

a smart bargainer prebrisan poslovni človek
a smart bout of toothache zelo hud zobobol
a smart box on the ear krepka zaušnica
smart dealing nepošten postopek (poslovanje)
a smart few precejšnje število
smart people elegantni svet, ljudje
a smart retort hiter in duhoviti, odrezav odgovor
a smart salesman dober (iznajdljiv, sposoben, aktiven) prodajalec
the smart set elegantna, modna družba
smart sensation občutek bolečine
to go at a smart pace urnih korakov iti
look smart! zbudi(te) se!
she looks very smart ona je videti zelo elegantna
to make a smart job of it dobro kaj opraviti (izpeljati, izvesti)

2. prislov
(redko) pametno; lepó, čedno; močnó, silno

she is smart dressed čedno (elegantno) je oblečena

3. samostalnik
ostra, žgoča, pekoča bolečina; žalost, skrb, tesnoba, potrtost, grenkoba; gorje, trpljenje

smátrati considérer, estimer, juger; croire

smatrati za considérer comme
smatrati za svojo dolžnost considérer quelque chose de son devoir (ali comme étant son devoir)
smatrati kaj za žalitev considérer quelque chose comme une insulte
smatrati koga za goljufa considérer quelqu'un comme un escroc, tenir quelqu'un pour un escroc
smatrati za dobro (koristno) juger bon (utile)
me smatrate za tako neumnega? me croyez-vous si bête?
smatrati se za srečnega s'estimer (ali se considérer) heureux

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

smooth¹ [smu:ð]

1. pridevnik
gladek; raven; miren; mehek voljan; enakomeren; prijeten; zvožen, obrabljen, gladek (pnevmatika); eleganten, zanosen (glasba); izbrušen, tekoč (govor); gladek kot jegulja, jeguljast, prilizljiv, dobrikav, hinavski; mil, blag (vino)
tehnično brez trenja, gladek
jezikoslovje brez aspiracije

smooth chin gladka (obrita) brada
smooth driving mirno šofiranje
a smooth face hinavsko prijazen obraz
smooth hair gladki lasje
smooth sea gladko, mirno morje
a smooth surface gladka površina
smooth tire casing zvožena, gladka pnevmatika (plašč)
a smooth verse tekoč stih
I am now in smooth water figurativno zmogel sem to, uspelo mi je, sedaj sem dober
to make things smooth for s.o. zravnati, utreti komu pot
the way is now smooth figurativno sedaj je pot prosta

2. prislov
gladko; ravno; mirno, brez zatikanja, brez težav

3. samostalnik
gladkost, pogladitev
figurativno ugodna stran (česa)

to give a smooth to the hair pogladiti si lase (s ščetko)
to take the rough with the smooth enako sprejemati dobro in slabo v življenju

smučarski avtobus stalna zveza
(o vrsti prevoza) ▸ síbusz
Gostje so sicer brezplačni smučarski avtobus do bližnjih smučišč dobro sprejeli. ▸ A közeli síközpontokba közlekedő ingyenes síbuszt a vendégek jól fogadták.
Krvavec: do 70 cm snega, naprave obratujejo, tekaška proga je urejena, smučarski avtobus vozi. ▸ Krvavec: max. 70 cm hó, a létesítmények üzemelnek, a sífutópálya készen áll, a síbusz közlekedik.

soft² [sɔft]

1. pridevnik
mehek, upogljiv, popustljiv; mil, blag (podnebje, temperatura itd.); miren, nekričeč (barva); okusen, piten (vino); gladek (koža); topel, topel in vlažen, deževen (vreme); lahen, rahel (udarec, trkanje); tih, pridušen (glas); ljubezniv, prijazen; nežen (with z)
miren (spanje)
ekonomija nestabilen (cene); kóven (kovina), drobljiv, krhek (kamen)
sleng lahek; zaljubljen (on v)
nemožat, pomehkužen, mlahav, neodporen, brez energije; bedast, neumen, prismuknjen
fonetika zveneč; palatalen, brez pridiha (aspiracije)

as soft as butter mehek kot maslo
soft air mil, blag zrak
soft climate mila klima
soft corn vlažna odebelitev kože med nožnimi prsti
soft currency nekonvertibilna valuta
a soft day deževen dan
a soft drink ameriško, sleng brezalkoholna pijača
soft eyes mile oči
soft goods tekstil(ije)
a soft job lahka služba
soft money ameriško papirnati denar, bankovci, menice
soft muscles mlahave mišice
soft nothings ljubavno gruljenje, sladke besede
soft roe ribje mleko
soft sawder laskanje, prilizovanje
soft sex, softer sex ženski spol, ženske
soft soap mehko kalijevo milo, figurativno; ameriško, sleng laskanje, dobrikanje
soft solder pločevina, ki se stali pri relativno nizki temperaturi
soft tack sleng bel kruh, navtika mehek kruh (ne prepečenec), dobra hrana
soft thing pogovorno lahko izvedljiva stvar, lahka in dobro plačana služba; laskanje; neumnost
soft weather odjuga
soft winter mila zima
soft wood mehak les
he was rather soft in this affair ni ravno briljiral v tej zadevi (stvari)

2. prislov
počasi, tiho

to fall soft srečno pasti
to lie soft ležati na mehkem

3. samostalnik
mehkoba, milina
pogovorno slabič; bedak

4. medmet
arhaično počasi! polahko!

soin [swɛ̃] masculin skrb, pažnja, briga; pluriel nega, skrbnost

avec soin skrbno
soins pluriel du ménage, domestiques gospodinjski posli
aux bons soins de M. X. na naslov g. X.
premiers soins donnés à un blessé prva nega, pomoč ranjencu
avoir, prendre soin de quelque chose skrbeti, brigati se za kaj
donner des soins à un malade streči bolniku, nsgovati bolnika
prendre soin de sa santé skrbeti za svoje zdravje
avant de quitter la maison, prenez soin de bien fermer la porte preden odidete iz hiše, pazite, da dobro zaprete vrata
(familier) étre aux petits soins pour quelqu'un zelo skrbeti, brigati se za koga; biti zelo obziren do koga
ne pas prendre soin de quelque chose zanemarjati, ne se brigati za, pozabiti kaj
recevoir des soins dans un hôpital dobiti zdravstveno nego v bólnici
ce médecin donne gratuitement ses soins aux indigents de son quartier ta zdravnik brezplačno zdravi reveže svoje (mestne) četrti