venticinque agg.; m
1. petindvajset:
opera in venticinque volumi delo v petindvajsetih zvezkih
venticinque lettori tistih nekaj bralcev
oggi è il venticinque danes smo petindvajsetega
nel '25 petindvajsetega leta
2. pren. knjižno maloštevilni, redki
Zadetki iskanja
- Verlauf, der, potek; (Ablauf) pretek; im Verlauf von med (čim), v času trajanja (česa); nach Verlauf po preteku, ko mine; einen guten Verlauf nehmen ugodno potekati, figurativ obrniti se v dobro; wir wünschen einen guten Verlauf želimo uspešno delo
- vésten1 (-tna -o) adj. coscienzioso, scrupoloso, accurato, esatto, preciso:
vesten izpolnjevalec ukazov accurato esecutore di ordini
vestno delo lavoro coscienzioso, accurato - vestno prislov
(pridno; dosledno) ▸ lelkiismeretesenvestno beležiti dogodke ▸ lelkiismeretesen feljegyzi az eseményeketvestno zapisovati opombe ▸ lelkiismeretesen írja az észrevételeitvestno izpolnjevati dolžnosti ▸ lelkiismeretesen teljesíti a kötelességétvestno opravljati delo ▸ lelkiismeretesen végzi a munkájátvestno spremljati dogajanje ▸ lelkiismeretesen kíséri a történeteketvestno zbirati podatke ▸ lelkiismeretesen gyűjti az adatokatvestno slediti čemu ▸ lelkiismeretesen követ valamitvestno se držati česa ▸ lelkiismeretesen tartja magát valamihezvestno skrbeti za koga ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valakirőlvestno skrbeti za kaj ▸ lelkiismeretesen gondoskodik valamirőlMaja je zelo pozorna in ves čas vestno skrbi za svojo mamo, pri tem pa popolnoma pozablja nase. ▸ Maja nagyon figyelmes és mindig lelkiismeretesen gondoskodik az édesanyjáról, közben azonban teljesen megfeledkezik magáról.
Če bi ljudje vestno skrbeli za svoje zobe, bi bili obiski pri zobozdravniku le občasni in rutinski. ▸ Ha az emberek lelkiismeretesen gondoskodnának a fogaikról, a fogorvost csak időnként és rutinszerűen kellene felkeresniük. - veščína (-e) f arte; mestiere; ekst. felicità:
vojaška veščina l'arte della guerra
opraviti neko delo z veliko veščino eseguire un lavoro a regola d'arte
obvladati poklicne veščine, poklic impadronirsi del mestiere
veščina pri pesnjenju la felicità nel comporre versi - vezan2 [é] (-a, -o)
1. človek ipd.: gebunden (an), verpflichtet
vezan s prisego eidgebunden
(priklenjen) angekettet; (zaročen) in festen Händen; (že opredeljen) eingeschworen (auf), festgelegt (auf); kapital: festliegend
vezan na zemljo erdgebunden
z vezano ceno preisgebunden
2.
vezan na (odvisen od) -gebunden
(čas/dobo zeitgebunden, kraj ortsgebunden, standortgebunden, namen zweckgebunden, navodilo weisungsgebunden, rok termingebunden, sezono saisongebunden, situacijo situationsgebunden, spol geschlechtsgebunden)
na rok vezano delo die Terminarbeit
3.
vezan na (nanašajoč se na) -bezogen
(prakso praxisbezogen, stvar sachbezogen, tekst textbezogen); (povezan z) geknüpft an
4.
vezan na (ki porablja) -verbrauchend
(nafto erdölverbrauchend)
5.
letalstvo vezani model das Fesselflugmodell - via2
A) avv.
1. proč, stran:
via di qui!, via di li! proč!, stran!
andar via oditi; izginiti
balzò in piedi e via come un fulmine skočil je pokonci in odvihral kot strela
buttare, gettare via vreči proč, odvreči
buttare, gettare via denaro, tempo zapravljati denar, čas
dare via oddati, podariti, prodati
essere via pog. biti zdoma, ne biti v mestu
essere di fuori via pog. biti tuj:
usanze di fuori via tuji običaji
levar via odstraniti, umakniti
mandar via qcn. koga spoditi, odpustiti (iz službe)
mandar via qcs. kaj odposlati
portar via odnesti, odnašati, ukrasti; pren. odvzeti:
un lavoro che porterà via alcuni mesi delo, ki nam bo vzelo nekaj mesecev
tirar via pohiteti; kaj narediti na hitro in slabo
2.
e così via, e via dicendo, e via di questo passo in tako dalje
3.
via via (a mano a mano) (polagoma, postopoma) ko:
via via che il tempo passa i ricordi sbiadiscono s časom spomini zbledijo
B) inter.
1. proč!, stran!
2. šport start!, gremo!:
pronti... via! pozor... start!
3. (izražanje spodbujanja)
animo, via! le pogumno!, dajmo, no!
4. (izraža nejevernost, grajo, nestrpnost)
via, non ti credo ne, tega ti ne verjamem
via, finiscila! daj no, nehaj že enkrat!
C) m invar. šport start, startni strel, znak za začetek:
dare il via a dati znak za start; pren. začeti kaj - via (stlat. vea (Varr.)) -ae, f (indoev. kor. *u̯ei̯ā iti k čemu, na kaj, hlepeti po čem, (po)želeti; prim. skr. vīthiḥ, vīthī vrsta, cesta, pot, lat. vēnārī, osk. víú = lat. via, umbr. [abl.] vea, via = lat. viā)
1. (velika) cesta, pot, ki je delo človeških rok in je namenjena vožnji in hoji: O., V., Lucr., Val. Fl. idr., militaris via Ci., L., Dig. ali via solemnis Amm. vojna cesta, velika cesta, kakršne so bile npr. Appia via Apijeva cesta, ki je bila zgrajena prva (l. 315 jo je dal zgraditi cenzor Apij Klavdij Slepi), vodila pa je najprej iz Rima v Kapuo, pozneje pa so jo speljali vse do Brundizija: Ci., L.; Flaminia via ali via Flaminia Flaminijeva cesta (l. 220 jo je dal zgraditi cenzor Gaj Flaminij), ki je vodila v Arimin: Ci., L., O., T., Suet., Iuv.; nadaljevali sta jo viae Aemiliae Emilijevi cesti, od katerih je prvo, ki je vodila iz Arimina v Akvilejo, l. 187 zgradil konzul Mark Emilij Lepid, drugo, ki je vodila preko Pize in Lune v Ligurijo, pa Mark Emilij Skaver (Scaurus): via Aemilia ali Aemilia via L., Plin., Mart., samo Aemilia: Galba in Ci. ep., Mart.; Aurelia via (vetus stara) Avrelijeva cesta, ki je vodila od Janikulskih vrat v Pizo, pozneje do Arelate, zgraditi pa jo je dal neki sicer neznani Avrelij: Ci.; via Aurelia nova nova Avrelijeva cesta, ki je vodila kot stranska pot od Avrelijevih vrat do stare Avrelijeve ceste; Latina via Lacijska (Latinska) cesta, ki je vodila od Latinskih vrat v dolino reke Liris: L., Suet.; via Tiburtina Tiburska cesta, ki je vodila od Eskvilinskih vrat v Tibur: Sen. ph.; Salaria via Solna cesta (tako imenovana zato, ker so po njej hodili Sabinci na morje po sol), ki je vodila od Kolinskih (Holmskih) vrat v Reate: Varr., L., Plin., Suet., T., Eutr.; tudi samo Salaria: Ci., Mart.; viam munire Ci. (z)graditi (narediti, delati) cesto, vias sternere silice (tlakovati), glareā extra urbem substruere marginareque L., declinare de via ad dexteram Ci., paulum ex via excedebat C. se je oddaljeval od poti, luminibus extinctis decedere viā Suet. zaiti s poti, decedere alicui viā Pl., Suet. umakniti (umikati) se komu zaradi časti, dare viam alicui L. umakniti se komu, popustiti pred kom, dare alicui viam per fundum suum Ci. ep. dovoliti komu pot … , in viam se dare Ci. ep. napotiti se, upotiti se, viae se committere (commendare) Ci. ep. podati se na pot (potovanje), viam insistere Ter. ali inire Ci., Val. Fl. ali invadere V. nastopiti pot, stopiti na pot, kreniti po poti, viā omnes irent L. naravnost po poti (naspr. deverti viā), tu abi … tuam viam Pl. pojdi po svoji poti, pojdi svojo pot, ad me rectā habet rectam viam Pl. proti meni gre naravnost po ravni poti, nemo ire quemquam publicā prohibet viā Pl. (dvoumno), maris et viae conficere iter Ap. potovanje (po morju in po poti na kopnem =) po suhem in po morju; preg.: qui sibi semitam non sapiunt, alteri monstrant viam Enn. ap. Ci., de via in semitam degredi Pl., totā viā errare Pl. popolnoma se motiti.
2. occ.
a) cesta v mestu, ulica: Ter. idr., Pompeius … fossas transversas viis (sc. oppidi) praeducit C., strata viarum V. tlakovane ceste, Sacra (sacra) via Varr., Ci., Suet. ali via Sacra H., Suet. Sveta cesta v Rimu, ki je vodila z Velije (od Karin) preko Foruma na Kapitol(ij); tako ime je dobila, ker so ob njej opravljali razne svete obrede, po njej so se pomikali tudi zmagoslavni sprevodi iz mesta k svetišču na Kapitolu, kjer so se vojskovodje triumfatorji zahvaljevali Jupitru za zmago in mu žrtvovali.
b) taborska cesta, taborska ulica: castra … angustiis viarum … contrahit C.
c) hodnik v gledališču: Mart., Tert.
3. metaf.
a) pot: extra anni solisque vias V. izven (zunaj) obratnikov (povratnikov), tellus viam in Tartara fecit O. je odprla pot v Tartar, je naredila Tartar dostopen, quam viam ad superos habet? Sen. tr. kako se hoče vrniti na zgornji svet (= iz podzemlja)?, aquarum viae O. vodotoki, struge, kanali (vodotoči, vodotočine), nec reperire viam atque evolvere posset in mare se Xanthus V., Alpheum fama est … egisse vias subter mare V. da je naravnal svoj tek, per quasdam a medio intestino usque ad portas iecoris … ductas et directas vias Ci. (o požiralniku), vocis via O. pot glasu = grlo, vitales viae et respiramina O. ali spirandi viae O. pota dihanja, sopenja = dušnik, sapnik, volans … arsit arundo signavitque viam flammis V.; abstr.: viam ingredi Ci., L., Q. ali inire Ci. nastopiti pot, stopiti na pot, ubrati pot, podati se, viam aperire potentiae, luxuriae Vell., mortis ali leti via O., V. pot v smrt; v aliteraciji: ad gloriam virtutis viā grassari S., vitae via Ci., invia virtuti nulla est via O., fit via vi V. s silo si krčijo pot; occ. prava pot: redire in viam Ter. (= redire in veram viam Pl.) = spametovati se, de via decedere Ci., utor viā Ci. ubiram pravo (srednjo) pot, hodim po pravi (srednji) pot
b) raza, reža, razpoka: alite finditur in solidum cuneis via V.
c) trak, proga v (na) kakem oblačilu: vestes … quas femina Coa texuit auratas disposuitque vias Tib.
4. meton. pot = (po)potovanje, hoja, vožnja, pohod, hod, marš: in via Ter., inter vias Pl., Ter. ali inter viam Ci. ep. (?) med potom (potjo), spotoma, de via languere Ci. bolehati (biti onemogel) od potovanja, fessus de via Ci., viae labor O., viae causa O. prihoda, thesauri auxilium viae V., temptamus viam V., viam facere Pl., O. potovati, boreas suadet viam O. odriniti, tridui viam procedere C. za tri dni hoda se pomakniti naprej, multorum dierum viam progredi Ci., unam tibi viam et perpetuam esse vellent Ci. da bi želeli, da se nikdar ne povrneš, ferte viam vento facilem V.; rectā viā Pl., Ter., O., Sen. ph. naravnost, rectā viā in pistrinum proficisci Ter., rectā viā narrare Ter. naravnost, gladko povedati, primā viā Pl. ob začetku poti = takoj od začetka; pesn.: via maris O. vožnja po morju, lassus maris et viarum H. truden od potovanja (sit potovanja) po suhem in po morju; tako tudi: odio maris atque viarum H., taedio viarum ac maris T.
5. metaf.
a) pot = priložnost, prilika, sredstvo, pripomoček, pomoček: habeo certam viam et rationem Ci., viam fraudis inire L., via domandi V., via prima salutis, Vesta duces, si qua via est V., qua est via proxima leto V. kjer je smrti odprta najbližja pot, nulla viam fortuna regit V. ne uravnava korakov = ne pospeši poskusa.
b) pot = način, postopek, postopanje, ravnanje, metoda: patrum Ter., aliā aggrediemur viā Ter., legatos eādem viā aggressus est S., per omnes vias leti L., litigandi vias tradere Ci., colendi via V., via curandi, medendi Cels., vitae via Ci., H., Sen. ph., Lact., rectam vitae viam sequi Ci., via vivendi Ci., utraque (sc. lex) suā viā it Sen. ph. gre svojo pot; adv. abl. viā po pravem postopku, po pravi metodi, metodično, pravilno, v pravem redu: Ter. idr., viā dicere, progredi Ci., ratione et viā procedat oratio Ci., in omnibus, quae ratione docentur et viā Ci., via quadam et ratione Ci.
Opomba: Star. gen. sg. viās: Enn. ap. Prisc.; viāī: Enn., Lucr. - vicarious [vaikɛ́əriəs] pridevnik
namestniški, zastopniški, delegatski; ki (koga) nadomešča ali zamenjuje; deljen s kom (pleasure veselje)
vicarious work, vicarious punishment namesto koga drugega opravljeno delo, prestana kazen - vitálen (-lna -o) adj.
1. vitale:
vitalni organi organi vitali
2. ekst. vitale, essenziale, elementare:
vitalni pogoji za delo le condizioni elementari per lavorare
3. (poln življenjske moči) vitale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vitalna kapaciteta pljuč capacità vitale
filoz. vitalna sila forza vitale - vključeváti (-újem) | vkljúčiti (-im)
A) imperf., perf.
1. inserire, innestare; accendere, avviare:
stroj vključimo in izključimo avtomatsko la macchina si avvia, si arresta automaticamente
2. incorporare, annettere; includere, comprendere:
ta zakon vključuje pravico do samoodločbe la legge comprende il diritto all'autodeterminazione
3. introdurre, inserire:
vključevati novince v delo introdurre i nuovi operai al lavoro
B) vključeváti se (-újem se) | vkljúčiti se (-im se) imperf., perf. refl.
1. diventar membro (di), aderire (a):
vključevati se v strokovna društva diventar membro di associazioni professionali
vključevati se v moderna gibanja aderire ai movimenti moderni
2. inserirsi, integrarsi:
naselje se lepo vključuje v pokrajino l'abitato si inserisce magnificamente nel paesaggio - vléči tirer, traîner , (ladjo) remorquer , (čoln) haler, touer
vleči s seboj entraîner
vleči za seboj tirer (ali traîner) après soi, (nogo) traîner (la jambe)
vleči se za koga s'employer (ali s'entremettre) pour quelqu'un, intervenir (ali intercéder) pour (ali en faveur de) quelqu'un, prendre le parti de quelqu'un, prendre fait et cause pour quelqu'un
vleči se za kaj se disputer quelque chose, s'arracher quelque chose
vleči k sebi tirer à soi, attirer
vleči poglede nase attirer les regards (ali l'attention) sur soi
vleči na uho, ušesa prêter l'oreille à, écouter attentivement
vleči koga za uho tirer quelqu'un par l'oreille, tirer l'oreille à quelqu'un; (peč, pipa, cigara) tirer; (gledališko delo) attirer le public, avoir de l'attrait pour, avoir du succès, plaire
tukaj vleče (prepih) il y a un courant d'air ici
obleka se po tleh vleče la robe traîne par terre
proces se vleče že tri leta le procès (se) traîne (ali languit) déjà depuis trois ans
vleči se se traîner, s'étendre, se prolonger, traîner en longueur - vléči (vléčem)
A) imperf. ➞ vlačiti
1. tirare:
vleči vrv zvonca tirare il cordoncino del campanello
vleči črto tirare una linea
2. trascinare, strascicare:
težje zavoje je vlekel i fagotti più pesanti li trascinava
3. (spravljati kaj iz česa) prendere, estrarre:
vleči stvari iz torbe prendere gli oggetti dalla borsa
4. mettersi, vestirsi:
vleči si kapuco na glavo mettersi il cappuccio in testa
5. gastr. stendere (la pasta)
6. pren. (s težavo nositi; nositi) trascinare, portarsi dietro:
kaj vse vleče na počitnice! le cose che si porta dietro nelle vacanze!
7. tirare, fumare:
vleči cigareto, pipo fumare la sigaretta, la pipa
vleči sapo vase inspirare l'aria
8. (sesati, piti) succhiare, bere:
vleči dudo succhiare il ciucciotto
9. (pihati) soffiare:
hladno vleče soffia un vento freddo
10. (odvajati dim) tirare:
dimnik dobro vleče il camino tira bene
11. pren. dilungare:
vleči s poročilom dilungare la relazione
12. attirare, attrarre:
morje ga je od nekdaj vleklo fin da giovanissimo si sentiva attratto dal mare
13. (varati) ingannare; pog. fregare:
zdaj me boš še ti vlekel adesso mi freghi pure tu
14. pog. (dobivati, prejemati) prendere:
za to delo vleče dobro plačo per questo lavoro prende una buona paga
15. vleči na tendere a:
vleči na sivo tendere al grigio
16. (težko živeti) tirare la carretta, campare
17. metal. trafilare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. z njegovim prihodom je začel vleči drug veter col suo arrivo cominciò a tirare un altro vento
pren. vleči iz koga vsako besedo tirare ogni parola dalla bocca di qcn.
pren. spet vleči na dan stare štorije rispolverare vecchi scandali
pren. dreto vleči russare, ronfare
pren. vleči harmoniko suonare la fisarmonica
pren. vleči koga po zobeh sparlare di qcn., malignare sul conto di qcn.
pren. vleči koga za nos ingannare qcn., fregare qcn.
pog. učenci vlečejo listke z vprašanji gli scolari tirano a sorte i foglietti con le domande
komaj vleči noge za seboj camminare, arrancare a fatica
vleči usta skupaj allappare la bocca (di frutto non maturo)
pren. vleči vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
pren. vleči na uho origliare
pren. eni vlečejo za tri, drugi postopajo gli uni tirano la carretta, gli altri battono la fiacca
vleči po tržaško parlare triestino
žarg. motor vleče il motore tira
obrt. šiv vleče la cucitura increspa il tessuto
tukaj vleče qui c'è giro d'aria
PREGOVORI:
besede mičejo, zgledi vlečejo le parole muovono, gli esempi trascinano
B) vléči se (vléčem se) imperf. refl.
1. strascicare:
obleka se vleče po tleh il vestito strascica per terra
2. (s težavo hoditi) trascinarsi, arrancare:
konj se je klecaje vlekel navkreber il cavallo arrancava vacillante per la salita
3. prolungarsi, trascinarsi:
spor se vleče že lep čas la controversia si trascina da tempo
4. stendersi:
vas se vleče ob vznožju gore il villaggio si stende ai piedi della montagna
5. impegnarsi, battersi per:
vleči se za denar, kot da gre za življenje battersi per i soldi, come ne andasse la vita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ta misel se kot rdeča nit vleče skozi vso pripoved il pensiero attraversa come filo rosso tutto il racconto - vnášati (-am) | vnêsti (vnêsem) imperf., perf.
1. portare dentro, in:
vnašati pohištvo v hišo portare i mobili nella casa
2. introdurre; inform. (podatke) digitare:
s škropljenjem vnašati v zemljo strupene snovi con l'irrigazione introdurre nel terreno sostanze tossiche
3. iscrivere:
vnašati podatke v tabelo iscrivere i dati nella tabella
4. creare, provocare:
vnašati zmedo v promet creare, provocare confusione nel traffico
5. dare; trasmettere:
vnašati živahnost v gledališko delo dare vivacità a un'opera teatrale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vnašati v policijsko kartoteko schedare
vnašati v stolpec rubricare
muz. vnašati višaje diesare, diesizzare
tekst. vnašati votek tramare
vnesti v matično knjigo immatricolare - vnéma zeal; eagerness; fervour, fervency; ardour; zealousness
z vnémo zealously
poln vnéme full of zeal
prevelika vnéma excessive zeal
njegova vnéma za učenje his eagerness for learning
(po)kazati izredno, pretirano vnémo to make a great show of zeal
delati z vnémo to work enthusiastically, arhaično to labour zealously
(po)kazati vnémo za svoje delo to show enthusiasm for one's work
goreti od vnéme to burn with zeal
z vso vnémo se lotiti (česa) to put one's back into (something)
zmanjšati komu vnémo to dampen someone's ardour - vnemár adv.
pustiti, puščati vnemar trascurare, aver poca cura di
vnemar opravljeno delo lavoro fatto alla carlona, con trascuratezza - vnet1 [é] (-a, -o) eifrig; (goreč) glühend, inbrünstig; pretirano: übereifrig
vnet za eifernd für, pretirano: -wütig
(delo arbeitswütig)
biti vnet za Feuer und Flamme sein für - vodíti (vódim) imperf.
1. condurre, portare, menare; accompagnare:
voditi goste v sobe accompagnare gli ospiti nelle stanze
voditi živino na pašo menare, condurre, portare le bestie al pascolo
voditi konja za uzdo condurre il cavallo alla briglia
2. essere alla testa, procedere alla testa di:
sprevod vodi zastavonoša alla testa del corteo procede il portabandiera
3. guidare, indirizzare, dirigere, pilotare:
daljinsko voditi teleguidare, telecomandare
voditi ladjo pilotare la nave
voditi delo dirigere il lavoro
voditi raketo teleguidare il missile
4. governare, dirigere; presiedere (a); essere a capo (di); condurre:
voditi stranko essere a capo di un partito
muz. voditi zbor dirigere un coro
voditi gospodinjstvo governare la casa
voditi sejo presiedere alla riunione
voditi oddajo condurre una trasmissione
5. essere guida:
duhovno, moralno voditi essere la guida spirituale, morale (di)
6. aver cura, aver a cuore, preoccuparsi (di):
vodila ga je skrb za otroka aveva a cuore il bene del bambino
7. portare, condurre (di strada, porta e sim.)
vrata vodijo v spalnico la porta conduce nella camera da letto
pren. vztrajno delo vodi do uspeha la costanza nel lavoro porta al successo
8. tenere:
voditi evidenco o prebivalstvu tenere l'evidenza della cittadinanza
voditi poslovne knjige tenere i libri contabili
9. šport. essere in testa, condurre, essere in vantaggio:
vodi manj znan kolesar è in testa (alla corsa) un corridore poco noto
naši vodijo za dve točki i nostri conducono per due punti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
voditi pogajanja trattare, essere in trattative con
voditi zapisnik redigere, scrivere il verbale
pren. voditi koga za nos menare qcn. per il naso, turlupinare qcn.
voditi v čem, v kaki dejavnosti (za države) essere il paese leader in
alp. voditi navezo guidare la cordata, essere il capocorda
voditi trgovino esercire, gestire un negozio
PREGOVORI:
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa - volume [vɔ́ljum] samostalnik
(posamezna) knjiga, zvezek (knjige)
zgodovina zvitek (pergamenta); vsebina, volumen, prostornina; obseg, volumen; (velika) množina ali količina, masa
figurativno morje, veliko število
glasba obseg, polnost, volumen (glasu)
radio jakost zvoka
the volume of a cask prostornina soda
a work in four volumes delo v 4 zvezkih (delih, knjigah)
a voice of great volume glas velikega obsega (volumna)
a three-volume novel roman v 3 zvezkih
an odd volume knjiga (zvezek) brez para
to speak volumes for zelo govoriti za (v korist), jasno dokazovati
her donations to charity speak volumes for her generosity njeni darilni prispevki v dobrodelne namene jasno govore o njeni plemenitosti - voluminous [vəljú:minəs] pridevnik (voluminously prislov)
prostoren, obsežen, obširen, zelo velik, ogromen; ki ima veliko prostornino, voluminozen; napihnjen, nabran (zavesa); obilen, plodovit, produktiven (pisatelj); ki obsega mnogo zvezkov (literarno delo)
a voluminous correspondence, a voluminous work obsežna korespondenca, obsežno delo