Franja

per-propinquus 3 (per in propinquus)

1. zelo (prav) blizek (blizu), zelo bližnji: populo commutationem rerum portendit fore perpropinquam Acc. ap. Ci.

2. zelo bližnjega sorodstva (rodu), zelo blizu po sorodstvu (rodu), kot subst. bližnji rod = sorodnik: illius Aturii perpropinquus Ci.

per-salūtō -āre -āvī -ātum (per in salūtāre) vse po vrsti pozdraviti (pozdravljati): persalutari a toto exercitu illud ultimum (zadnjič) persalutatus est Cu., caelo Sen. ph., omnes nos vosque Ci., receptus Hercules persalutavit deos Ph.

per se [pə:séi, -sí:] prislov
latinsko kot tak, po sebi

persi fleur, euse [-flœr, öz] adjectif po-, zasmehovalen; masculin zasmehovalec

per-vulgō (stlat. per-volgō) -āre -āvī -ātum

1. razglasiti (razglašati), objaviti (objavljati), oznaniti (oznanjati), naznaniti (naznanjati), oklic(ev)ati: edictum totā provinciā C., tabulas Ci., Hirtium Ci. izdati.

2. na razpolago da(ja)ti: operam suam p. et communicare Ci.; occ. p. se (o vlačugah, prostitutkah) nastaviti (nastavljati) se, proda(ja)ti se (svoje telo): Ci.

3. kak kraj obisk(ov)ati, kje pohajati, iti (hoditi) skozi kaj, prehoditi (prehajati), pogosto prepotovati: quo solis pervulgant lumina caelum Lucr., litus pervolgans furor Pac. fr. — Od tod adj. pt. pf. pervulgātus 3, adv. -ē

1. zelo znan, splošno znan, zelo razširjen, slovit, razvpit, proslul: nomina H., ista maledicta pervulgata in omnes Ci.

2. (zelo) navaden, preprost, kot adv. = po (v) splošni rabi, po splošnem običaju, (po) prostaško, v navadnem (običajnem) pomenu: consolatio Ci., pervulgatissima verborum dignitas Corn., aliquid de rebus pervulgatioribus fingendum esse Ap., quod videtur novius pervulgatiusque esse Gell., pervulgate magis quam inscite locutus est Gell., „candenti“ dixit pervulgate et improprie pro ferventi favillā Gell.

pessum², adv. (iz *ped-tum, prim. skr. páttum, pádyate pada, sl. padem, lat. pes) dol, na tla, na dno, proti tlem: p. ire Col. pasti na tla, iti k dnu (na dno), p. mergere Prud., p. sidere Sen. ph. pogrezniti se na dno, navi abire p. in altum Pl. pogrezniti se globoko v brezno, p. subsedēre urbes Lucr. mesta so se udrla, p. dare Lucan. pahniti v globino (brezno); večinoma metaf. v zvezah

1. pessum ire iti po zlu, poginiti, propasti, konec vzeti (jemati), nesrečen biti, izjaloviti se: Pl., p. ituros Italiae campos T.

2. pessum dare (pisano tudi pessumdare in pessundare) po zlu spraviti (spravljati), pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), onesrečiti (onesrečevati): Pl., Ter., O., multos etiam bonos pessumdedit T., ad inertiam pessumdatus est S. prevzela ga je lenoba, tako tudi: animus ad voluptatem corporis pessumdatus S.

3. pessum premere (po)tlačiti: Pl.

4. pessum deicere „ob tla vreči“ = podreti, uničiti koga: Ap.; pessum aetas acta est Enn. leta so se iztekla.

peštèmālj -álja m (t. peštemal, perz.)
1. zagrinjalo v kopališču, za katerim se kopalec koplje
2. ponjava, s katero se kopalec po kopanju ogrne

pêta ž
1. peta: stopiti komu na -o; čepeti na -ah
čučati na petama; brusiti si -e
brzo hodati; nov od glave do -e; biti komu za -ami
goniti koga u stopu, uzastopce; odnesti -e
umaći; biti komu trn v -i; pokazati -e
pobjeći, pobeći; srbijo jo -e
htjela bi plesati, igrati; iztegniti -e
otegnuti papke, umrijeti, umreti; tuja vrata ga bijejo po -ah
nema svoje kuće; smrt mu je za -ami
skoro će umrijeti, umreti; Ahilova peta
ranljivo mjesto
2. potpetica, štekla, štikla: čevlji z visoko -o
3. peta: peta nogavice; luknja na -i
4. okrajak: peta kruha
5. razni predmeti koji po obliku podsjećaju na petu

pètljati -ām
I.
1. petljati, vezati na petljo
2. vmešavati: mene u tu rabotu ne petljajte
3. spletkariti: svi ste vi jednaki: petljate, lažete, izmišljate, jer i ne znate drugo
4. imeti težave: još s njim da petljam
5. izmikati se, ovinkariti, govoriti po ovinkih: petljao je, ali je najzad ipak priznao
6. životariti: mi smo petljali i krparili kako smo znali i umjeli
7. šušmariti: sad se ovi mediokriteti nešto znoje i petljaju bez ministra predsednika, a vreme prolazi
8. jecljati, izgovarjati se, izmotavati se: jesi li ga tukao? pita upravnik stražara. - Pa, ovaj, jesam! petlja stražar
II. petljati se
1. mešati se v tuje zadeve: nemoj se petljati u moje poslove
2. motati se: djeca poplašila, pa se sakrivaju i petljaju oko nas
3. truditi se, mučiti se, zadrževati se: već će ti oni kod brigade sve objasniti, a ja se više neću s tobom petljati

pètnaestoro, pètnaestero štev. petnajstero, petnajst oseb različnih po spolu in starosti

pȅtoro štev. pet oseb različnih po spolu ali starosti: ostao je udovac s petoro djece; razgovarao je s njih petoro, sa tri muškarca i dvije žene

pfennigweise figurativ zelo počasi, po kapljicah

Pflichtverteidiger, der, Recht zagovornik po uradni dolžnosti

phonie [fɔni] féminin prenos sporočil po radiu

phonogram [fóunəgræm] samostalnik
fonogram, znak za ton; zvočni zapis, gramofonska plošča; po telefonu narekovan telegram

photo-finish [fóutoufíniš] samostalnik
šport ugotavljanje rezultatov po posnetkih

photo-robot [-rɔbo] masculin portret, narejen v policijske namene po navedbah prič

physicus 3 (gr. φυσικός)

I. naraven, priroden, naravosloven, prirodosloven, fizičen, fizikalen: ratio Ci., quiddam physicum Ci. nekaj naravoslovnega (fizikalnega), nekaj iz naravoslovja (fizike); subst.

1. physicus -ī, m
a) naravoslovec, prirodoslovec, fizik, filozof naravoslovec: Ci., Varr., Mel.
b) zdravnik: Hier., Th. Prisc.

2. physice -es, acc. -ēn, f (gr. φυσική) naravoslovje, prirodoslovje, fizika: Varr.

3. physica -ae, f (gr. φυσική) naravoslovje, prirodoslovje, fizika: Ci.

4. physica -ōrum, n naravoslovje, prirodoslovje, fizika: physicorum ignarus Ci., in physicis tria prima Aus.; adv. physicē po naravoslovsko (prirodoslovsko): dicere Ci. —

II. naravi primeren (ugoden): remedium Veg. = subst. physicum -ī, n (sc. remedium): Veg.

Opomba: Sid. meri phȳsicus.

physionomiste [-mist] adjectif ki more na prvi pogled prepoznati osebo, ki jo je že srečal; vieilli, masculin oseba, ki po fiziognomiji zna presoditi značaj kake osebe

piano² [pjano] adverbe po tihem