Franja

sēnza

A) prep.

1. brez:
orfano senza padre e senza madre sirota brez očeta in matere
essere senza scrupoli biti brezobziren
rimanere senza parole obnemeti

2. (v eliptičnih izrazih brez fare)
svelto, senza tante chiacchiere hitro, pa brez besed!
senz'altro vsekakor, brez nadaljnjega
senza dubbio nedvomno
senza indugio takoj
senza modo čezmerno
senza numero brezštevilni, nešteti
senza riposo, senza sosta, senza tregua stalno, nepretrgoma

3. elektr.
senza fili brezžičen

B) cong. ne da bi:
non bisogna parlare senza riflettere ne govori, ne da bi prej pomislil
senza dire che povrh pa:
sapeva dei rischi, senza dire che l'avevo avvertito vedel je, da je stvar tvegana, povrh pa sem ga opozoril

senzacionalizem samostalnik
(vzbujanje vznemirjenja javnosti) ▸ szenzációhajhászásNekateri so menili, da gre pri razkrivanju tedaj še "strogo zaupnih" plač predvsem za zeleno zavist, pri medijih pa za ceneni senzacionalizem. ▸ Egyesek úgy vélték, hogy az akkor még „szigorúan titkos” bérek nyilvánosságra hozatalánál elsősorban sárga irigységről van szó, a média részéről pedig olcsó szenzációhajhászásról.
Senzacionalizem se je tako razmahnil, da lahko običajno dekle iz soseske, ki si s kolagenom napolni ustnice, pride na naslovnico revije. ▸ A szenzációhajhászás olyan méreteket öltött, hogy egy egyszerű lány a szomszédból, aki kollagénnel töltette fel az ajkát, magazincímlapra kerülhet.

se-orsus 3 (iz *sē-u̯orsos iz sē (= sēd) in vortere (= vertere)) ločen od drugih, poseben, osamljen: vocabulum CA. AP. GELL., pretium CA. AP. FEST., studia AUS. Od tod adv. seorsum in seorsus (pri pesnikih tudi dvozložno, klas. redko uporabljena beseda) ločeno, posebej, posebno, vsaksebi, posamič, daleč (od)

1. obl. seorsum: omnibus gratiam habeo et seorsum tibi TER., traditique in custodiam omnes sunt seorsum cives sociique L., seorsum eunt (sc. cives) alii ad alios CI., seorsum a rege exercitum ductare S., seorsum tractandum hoc est ab illo CORN., seorsum corpore LUCR. brez telesa, abs te seorsum sentio PL. drugače mislim kot pa ti.

2. obl. seorsus: AFR. FR. idr., centum Philippeae minae in pasceolo seorsus PL., quod seorsus a collega puto omnia mihi paranda CAELIUS AP. CI. EP. brez pomoči svojega (stanovskega) kolega (sodruga, tovariša), seorsus a ceteris CU., seorsus item puri secretique aetheris ignes LUCR. – Soobl. sorsum: LUCR.

ser* biti

es lo que quiero to ravno hočem
eres tú quien debe saberlo ti moraš to (vendar) vedeti
es según kot se vzame
es a saber, es decir namreč
es que... stvar je ta, da ...
sea como fuere naj bo, kot hoče
no puede ser je nemogoče
esto no es vivir to ni nobeno življenje
él es muy otro on je čisto drug človek, on se je čisto spremenil
catedrático que fué bivši profesor
es alegre, pero está triste on je vesele narave, toda (sedaj) je žalosten
¿a cómo es la fruta? po čem je sadje?
¡es así! tako je!
¡que si lo es! mislim da!
soy con V. (al instante) takoj Vam bom na voljo (če koga prosimo, naj malo počaka)
no es de mi incumbencia to se me ne tiče
¿qué va a ser de él? kaj bo z njim?
soy de Ljubljana sem iz Ljubljane
es de desear želeti je
es de pensar treba je dobro premisliti
el balance es de... saldo znaša
¿qué es de ti? kaj (pa) je s teboj?
no soy yo para ello nisem (sposoben) za to
no es para comerlo ni užitno
no era para menos in je tudi bilo tako
si yo fuera que tú, lo haría če bi (jaz) bil na tvojem mestu, bi to naredil
a no ser así sicer, drugače
a no ser que v kolikor ne
un (sí) es, no es nekaj, nekoliko; tako rekoč, v nekem smislu
sea lo que fuere (ali sea), sea como fuere naj bo, kot hoče; na vsak način
haga V. lo que sea napravite, kar hočete
érase un rey bil je nekoč kralj
serse (pop) biti, postati
sea la luz y la luz se fué bodi luč in luč je bila

Serāpis (in Sarāpis) -pis in -pidis, m (Σεράπις, nav. Σαράπις) Serápis (Serápid), Sarápis (Sarápid), božanstvo duš, ki so ga od časa Ptolemajev častili v Egiptu, pozneje v Grčiji, pa tudi v Rimu, kjer so ga istovetili s Plutonom: CI., VARR., CAT., VITR., PLIN., SUET., T., MART., AP., AUG., LACT., TERT., VOP., MACR., AMM.; poznejši pesniki merijo tudi Sĕrăpĭs: M., PRUD., PAUL. NOL. Od tod

1. subst. Serapēum -ī, n (Σεραπεῖον) Serapêjon = Serápisovo (Serápidovo) svetišče v Aleksandriji: TERT., LAMP., AMM.

2. adj. Serāpicus 3 serápijski (serápidski) = sijajen, dragocen: cenae TERT.

serperastra (serpirastra) -ōrum, n (etim. nedognana beseda; morda iz kor. *serp- kriviti, upogniti, rezati ali pa iz scirpō (sirpō)) kolenske opornice za ravnanje ukrivljenih otroških kolen: non sequitur, ut stulte faciant qui pueris in geniculis alligent serperastra, ut eorum depravata corrigant crura? VARR.; šalj. metaf. „opornice“ = opomini, ukori, svarila (o častnikih Ciceronove kohorte, ki so brzdali vojake): de serpirastris cohortis meae, nihil [est] quod doleas; ipsi enim se collegerunt admiratione [in te] integritatis meae CI. EP.

Servīlius 3 Servílij(ev), ime rimskega rodu, ki je izviral iz Albe. Poseb. znani so:

1. P. Servilius Priscus Structus Publij Servilij Prisk Strukt, konzul l. 495, je rimsko ljudstvo sicer pripravil do vojaškega službovanja, s tem ko mu je izposloval odlog plačevanja dolgov, vendar si pri strankah ni mogel zagotoviti stalne veljave; ko je bil l. 476 drugič konzul, je utrpel znatne izgube med naskokom na Janikul, ki so ga bili zasedli Vejci: L.

2. Q. Servilius Priscus Structus Kvint Servilij Prisk Strukt, diktator l. 435, je premagal Etruščane in osvojil Fidene (od tod njegov častni priimek Fīdēnās Fidenski); ko je bil l. 418 drugič diktator, je povsem porazil Ekve: L.

3. C. Servilius Structus Axilla Gaj Servilij Strukt Aksila, vojaški tribun s konzulsko oblastjo v letih l. 419, 418 in 417: L.

4. C. Servilius (Structus) Ahāla Gaj Servilij (Strukt) Ahala je na vso moč branil pravice rimskega senata in plemstva proti ljudskim tribunom in kot magister equitum Kvinta Cincinata l. 439 usmrtil rovarja Spurija Melija: CI., L.

5. Q. Servilius Ahala Kvint Servilij Ahala je kot diktator l. 360 premagal Galce, ki so prodrli do Rima: L.

6. C. Servilius Gaj Servilij je bil l. 219 med ustanavljanjem rimske naselbine v severni Italiji zajet od galskih Bojcev, ki so ga 15 let držali v ujetništvu: L.

7. Cn. Servilius Geminus Gnej Servilij Gemin, konzul l. 217, je padel v bitki pri Kanah l. 216: L.

8. C. Servilius Geminus Gaj Servilij Gemin, tribunus plebis l. 209, je kot prokonzul l. 203 svojega očeta Gaja Servilija (gl. št. 6) rešil iz bojskega jetništva: L.

9. M. Servilius Pulex Geminus Mark Servilij Puleks (Pulik) Gemin je bil l. 202 rimski poveljnik v Etruriji, l. 181 pa se je uspešno vojskoval z Ligur(ij)ci: L.

10. C. Servilius Gaj Servilj je bil l. 195 član rimskega odposlanstva, ki naj bi v Kartagini izpodrinilo Hanibala: L.

11. Q. Servilius Caepio Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), l. 140 konzul skupaj z Gajem Lelijem Modrim, je prelomil zavezo z Luzitan(ij)ci in dal zahrbtno umoriti pogumnega Viriata: VAL. MAX.

12. Cn. Servilius Caepio Gnej Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), konzul l. 106, je bil pobudnik zakona (lex Servilia iudiciaria), po katerem naj bi se izmed senatorjev in vitezov volilo po enako število sodnikov; l. 105 so ga v Galiji ob Rodanu premagali Kimbri (Cimbri), bil je obtožen plenjenja in obsojen na izgubo svojega imetja; končno je šel kot pregnanec v Smirno: CI., S., VAL. MAX., VELL., GELL., IUST.

13. Q. Servilius Caepio, Kvint Servilij Cepio(n) (Kepio(n)), nasprotnik Saturnina, Glavkije in Livija Druza, je skrbno pazil na pravice viteštva; umrl je l. 96 v zavezniški vojni v zasedi, ki mu jo je nastavil marzovski vojskovodja Pompedij: CI.

14. P. Servilius Vatia Publij Servilij Vatija (Vacija), nasprotnik tribuna Saturnina. Leta 78 je bil poveljnik proti Izavrom v Prednji Aziji; z zmago nad njimi in osvojitvijo številnih njihovih mest si je pridobil častni priimek Isauricus Izavrski. Pozneje je podpiral predlog Manilijevega zakona, glasoval za vrnitev Cicerona iz pregnanstva in bil naklonjen tudi Cezarju; umrl je l. 44 v visoki starosti: CI.

15. Njegov sin P. Servilius Isauricus Publij Servilij Izavrski, pretor l. 54, je bil l. 48 konzul skupaj s Cezarjem, kateremu je bil zelo vdan; l. 43 se je s Ciceronom povezal zoper Antonija, vendar pa so se pogledi in mnenja obeh zaveznikov dostikrat razhajali: CI., C., VELL.

16. P. Servilius Casca Publij Servilij Kaska, tribunus plebis l. 43, sozarotnik zoper Cezarja; menda je padel pri Filipih: SUET.

17. G. Servilius Glaucia Gaj Servilij Glavkija (Glavcija), pretor l. 100, prekanjen hudobnež, pobudnik zakona (lex Servilia) de pecuniis repetundis, pospeševalec Marijevih naklepov, je bil usmrčen l. 100 istega dne kot njegov somišljenik Saturnin: CI.

18. P. Servilius Rullus Publij Servilij Rul, tribunus plebis l. 63, je podal zakonski predlog (lex Servilia agraria) o prodaji italskega državnega zemljišča; Cicero je ta predlog pobijal v svojih treh govorih de lege agraria: CI.

19. M. Servilius Mark Servilij, konzul l. 3 po Kr.; Tiberij mu je l. 17. naklonil veliko dediščino: T.

20. Servilius Noniānus Servilij Nonijan, rimski zgodovinopisec, Perzijev sodobnik: Q.

21. Servilia Servilija,
a) tašča Kvinta Hortenzija: CI.
b) polsestra Katona mlajšega, soproga Marka Junija Bruta starejšega in mati Marka Junija Bruta mlajšega, Cezarjeva ljubica: CI. EP., SUET.
c) hči Gneja Servilija Cepiona (Kepiona): CI. EP. – Kot adj. Servílijev: lex (glej št. 12 in 17) CI., T., lacus CI., SEN. PH., FEST., P. F. (po nekem Serviliju imenovan) vodnjak na rimskem Forumu, na katerega so natikali glave izobčencev, horti Serviliani T. Servilijevi vrtovi (južno od Rima), familia PLIN.

sēs-tertius -iī, m, sc. nummus (iz sēmis tertius, sc. ass poltretji as = 2,5 asa, kot znamenje IIS in od tod HS)

I.

1. sestêrcij, najbolj uporabljani rimski srebrnik, ki je veljal do l. 217 2,5 asa (1/4 denarija), nato 4 ase, potem pa se mu je vrednost vedno bolj zniževala; v Avgustovem času je bil že zelo razvrednoten: VARR., VITR., COLL. idr., sestertius numus, sestertiis duodeni CI., singuli sestertii PLIN.; k tisočakom pristopa gen., npr. duo milia sestertiûm, kar je povzročilo, da so ga že zgodaj začeli obravnavati kot subst. n. sg., ki zaznamuje vsoto 1000 sestercijev, in so ga (v pl.) sklanjali sēstertia -ōrum, n: septem sestertia H. 7000 sestercijev, quadragena milia sestertia VARR. 40.000 sestercijev, sescenta sestertia CI. 600.000 sestercijev, ad usque duo sestertia sumptus cenarum propagatus est GELL. na 2000 sestercijev. Za milijone je polni izraz decies-, vicies-, tricies itd. centena milia (desetkrat, dvajsetkrat, tridesetkrat itd. po sto tisoč =) 1.000.000, 2.000.000, 3.000.000 itd.; pozneje so takšno izražanje opuščali; z izpuščanjem centena milia in sestertium ob prislovnih števnikih je dobil pomen 100.000 sestercijev in se je sklanjal kot subst. sg. n. sēstertium -iī, n: emi fundum sestertio undeciens CI. za 1.100.000 sestercijev, accepi vicies sestertium CI. 2.000.000 sestercijev, cum ei testamento sestertium milies relinquatur CI. 100.000.000 sesterijev, sestertium sexagies C. 6.000.000 sestercijev, sexagies sestertio SUET., argenti ad summam decies sestertii L. 1.000.000 sestercijev, centies sestertio SEN. PH. 10.000.000 sestercijev; pri znamenju za sestertium v tem pomenu se piše črta nad številko: HSX̄ (= sestertium deciens) numeratum est C., syngrapha HSC̄ (sestertii centiens) CI. = menica na 2.000.000.; sinekdoha = neznatna (majhna, malenkostna) vsota, malenkost: VAL. MAX., AUR. idr., nummo sestertio (alicui) addici CI., sestertio nummo vēnīre L. EPIT., sestertio nummo aestimari SEN. PH.

2. v cesarski dobi tudi bakren novec, vreden 4 ase: PLIN. –

II. kot mera sestêrcij = poltretji čevelj globine: sat erit bipalio vertere, quod vocant rustici sestertium COL.

sestra samostalnik
1. (sorodnica) ▸ testvér, nővér [starejša] ▸ húg [mlajša]Ima sestro dvojčico, Majo, s katero pa sta si značajsko zelo različni. ▸ Van egy ikertestvére, Maja, de nagyon különböző karakterűek.Dekleta so bila kot sestre in delila so si tako uspehe kot tudi delo. ▸ A lányok olyanok voltak, mint két testvér, megosztoztak a munkán és a sikereken is.

2. (poklic) ▸ nővér, ápolónő Sestre na porodnem oddelku vam bodo pomagale pri začetnih težavah z nego dojenčka. ▸ A szülészeti osztályon a nővérek segítenek önnek, hogy sikerüljön leküzdeni a csecsemőgondozás kezdeti nehézségeit.
3. ponavadi v množini (redovnica) ▸ nővér, apácaPosebnost reda sester klaris je privilegij izjemnega uboštva. ▸ A klarissza nővérek rendjének különlegessége a kivételes szegénység privilégiuma.
4. (sorodna stvar) ▸ nővér, testvérO violini kroži veliko šal, še več pa se jih drži njene večje sestre, viole. ▸ Sok vicc szól a hegedűről, de még több nagyobb testvéréről, a brácsáról.
Mazda2 gre po oblikovnih sledeh svoje večje sestre mazde6, toda oblikovalci zaradi sorodstvenih vezi s Fordom niso mogli uresničiti vseh zamisli. ▸ A Mazda2 a nagyobbik testvére, a Mazda6 formatervezési nyomdokain halad, de a tervezőknek a Forddal való családi kapcsolat miatt nem sikerült minden ötletet megvalósítaniuk.
5. (o povezanosti ali skupni izkušnji) ▸ testvérSo naši državljani, naši bratje in sestre. ▸ A honfitársaink, a testvéreink.
V skupnosti se vsakdo, ki pride, enakopravno in enakovredno vključi, ne glede na to, ali je odvisnik ali ne. Živimo kot bratje in sestre. ▸ Mindenki, aki ideérkezik, egyenjogúan és egyenértékűen kapcsolódik be a közösségbe, tekintet nélkül arra, hogy függő vagy sem. Testvérekként élünk.
Ženske, ki so bile posiljene, so naše sestre. ▸ A megerőszakolt nők a testvéreink.

seveda [é]

1. (se razume) natürlich, selbstverständlich, freilich; (zagotovo) [gewiß] gewiss; (jasno da) klar

2.
Da, seveda! O ja, natürlich!; Freilich!; [Gewiß] Gewiss doch!; Allerdings!

3.
seveda/seveda pa freilich, jedoch, allerdings

4. (kajpak) allerdings

5.
seveda! ga poznam ipd.: und ob! (ich ihn kenne)

sevéda adv. certamente, certo, naturalmente, beninteso, sicuro, sissignore (-a); ma sì; volentieri:
s tem pa seveda ni rečeno, da je kriv con questo naturalmente non è detto che sia colpevole
ali greš z menoj? Seveda grem vieni con me? Certo che vengo
ali mi narediš uslugo? Seveda mi fai un favore? Volentieri!

Sextius in Sēstius 3 (Sextus) Sékstij(ev), Séstij(ev), ime rimskega patricijskega in plebejskega rodu; člani patricijskega rodu so se večinoma pisali Sestii, plebejskega pa Sextii. Poseb. znani so:

1. patricija
a) P. Sestius Capitolīnus Vaticānus Publij Sestij Kapitolin Vatikan, konzul l. 452 skupaj z Menenijem Agripo: L.
b) P. Sestius Publij Sestij, kvestor l. 63, Ciceronov prijatelj; kot tribunus plebis l. 56 si je močno prizadeval za Ciceronovo vrnitev iz pregnanstva. Bil je hud nasprotnik Klodija in ko ga je l. 56 Klodijeva stranka tožila de vi, ga je Cicero uspešno branil: CI. –

2. plebejca
a) L. Sextius Laterānus Lucij Sekstij Lateran, tribunus plebis skupaj z Gajem Licinijem Stolonom. V letih 376–367 je s svojim stanovskim kolegom sprožil več zakonov, poseb. zakon ut consulum alter ex plebe crearetur („naj bo za enega od konzulov izvoljen plebejec“); leto dni pozneje, l. 366, je bil prvi plebejski konzul: L.
b) Q. Sextius Kvint Sekstij je v začetku cesarstva v Rimu ustanovil stoiško šolo, ki jo je nadaljeval njegov sin: Q. – Kot adj. Sextius 3 Sékstijev, sékstijski: lex L. Sekstijev zakon (pod 2. a) omenjenega Lucija Sekstija Laterana), tabula CI. (nekega Sekstija, kjer so zapisovali kupne pogodbe, prirejevali dražbe idr.), Aquae Sextiae L. EP., VELL., FL. Sekstijeve (Sekstijske) Toplice (zdaj Aix), rimska naselbina blizu Masilije, sloveča po svojih termalnih kopelih; ustanovil jo je Gaj Sekstija Kalvin l. 123. – Od tod adj. Sextiānus in Sēstianus 3 Sékstijev (sékstijski, sekstijánski), Séstijev (séstijski, sestijánski): Sestiana dicta CI. EP., Sestianus conviva CAT., Sestiana māla COL., Sestianae arae MEL., PLIN. (v Hispaniji na azur(ij)ski obali, postavljeni na čast Avgustu).

sfidare v. tr. (pres. sfido)

1. izzvati, izzivati; pozvati (tudi ekst.):
sfidare qcn. a duello izzvati koga na dvoboj; pog.
sfido! sfido io! kajpak! seveda!:
sfido che sei stanco, non ti riposi mai seveda si truden, ko pa nikoli ne počivaš

2. pren. kljubovati; zoprvati; izpostaviti, izpostavljati se:
sfidare il pericolo kljubovati nevarnosti

sfortuna f smola; nesreča, zla sreča:
che sfortuna! smola pa taka!
avere sfortuna al gioco, con le donne imeti smolo pri igri, pri ženskah

sfōrzo m

1. napor, trud:
sforzo mentale, muscolare miselni, mišični napor
bello sforzo! iron. si se pa res potrudil!
con sforzo težko, mukoma
senza sforzo lahko
costare molto, poco sforzo stati, zahtevati malo, veliko truda
fare ogni sforzo, tutti gli sforzi per vse sile napeti

2. mehan. obremenitev

sgombrare v. tr. (pres. sgombro)

1. izprazniti:
silenzio! o farò sgombrare l'aula tišina, ali pa bom ukazal izprazniti dvorano!

2. evakuirati; izprazniti stanovanje, seliti se iz stanovanja

3. pospraviti, pospravljati

shirt¹ [šə:t] samostalnik
(moška) srajca; spodnja srajca; ženska bluza z ovratnikom in manšetami; moška nočna srajca

shirt of mail železna srajca
night shirt nočna srajca
stripped to the shirt, in one's shirt v (sami) srajci; figurativno vsega oropan, brez vsega
near is my shirt, but nearer is my skin figurativno najprej sem jaz, nato pa (šele) drugi; bog je najprej sebi brado ustvaril
to get s.o.'s shirt out sleng, figurativno razjeziti koga
to give s.o. a wet shirt sleng koga takó utruditi z delom, da se oznoji
not to have a shirt to one's back biti zelo reven
he has not a shirt to his name on je velik revež, nima ničesar
to keep one's shirt on sleng ne se razburjati, obvladati se, brzdati se
to lose one's shirt izgubiti svojo zadnjo srajco
to put one's shirt on (upon) vse, tudi zadnji svoj dinar staviti (na konja itd.)

sí da; seveda, gotovo

sí tal seveda
decir que sí da reči, privoliti
¡sí y no! kot se vzame!
él sí (que) lo hará gotovo bo to naredil
¡eso sí que no! tega pa na noben način ne! tega gotovo ne!
¡esto sí que es bueno! to je pa res dobro!; to ja pa posrečeno!

sì¹

A) avv.

1. da:
sì certo da, seveda
sì domani!, sì proprio! iron. sploh ne
forse sì, forse no morda (za izražanje negotovosti)
più sì che no verjetno da
sì e no kvečjemu, niti ne:
sarà passato sì e no un mese minilo je kvečjemu mesec dni
sì o no? ali? (izraža nejevoljnost)
vuoi finirla sì o no? ali boš nehal?
e sì che če pomislim, da; saj vendar (za izražanje obžalovanja)
e sì che l'avevo avvertito saj sem ga vendar opozoril

2. res, zares:
questa sì che è bella ta je pa res dobra!
dire di sì pritrditi, pritrjevati

B) m

1. pritrditev, pritrdilni odgovor; za:
la lingua del sì italijanščina
decidere, risolversi per il sì odločiti se za

2. pl. (glas, odgovor) za:
cento sì, quaranta astenuti glasov za je bilo sto, vzdržalo se jih je štirideset

sibirski macesen stalna zveza
1. botanika Larix sibirica (drevo) ▸ szibériai vörösfenyő
Sibirski macesen jeseni odvrže iglice, pred tem pa s svojimi barvami začara pokrajino. ▸ A szibériai vörösfenyő ősszel elhullajtja a tűleveleit, miután színeivel varázslatossá tette a tájat.

2. neštevno (les) ▸ szibériai vörösfenyő
Pročelje hiše je odeto v sibirski macesen, ki se zliva s čudovito prleško pokrajino. ▸ A ház homlokzatát szibériai vörösfenyő borítja, amely beleillik a gyönyörű tájba Prlekijában.