Franja

Zadetki iskanja

  • rossore m

    1. rdečica

    2. ekst. sram:
    uomo senza rossore brezsramen človek
  • rough2 [rʌf]

    1. pridevnik
    hrapav, raskav, neraven; neobdelan, neizbrušen; surov, grob; neotesan, osoren, brutalen; (okus) trpek, oster; težaven, neprijeten, naporen (o življenju); razburjen (with od)
    (o morju) razburkan; divji, nebrzdan; nepravilen, nepopoln; približen; slab; (o tkanini) z dolgo dlako; trdega srca, trdosrčen (on do)
    neizprosen; nedokončan, v glavnih črtah

    rough and ready grobo obdelan, nedovršen, zasilen, začasen; še kar dober za praktične namene; primitiven, a uspešen; ekspeditiven; (o osebah) realen, stvaren, neizbirčen; nepretiran
    a rough customer nasilnež
    rough coat, rough cast omet, ometavanje
    rough copy, rough draft osnutek, skica, prvi načrt, koncept
    a rough day vetroven dan
    rough diamond nebrušen diamant, figurativno nekultiviran, neuglajen, a pošten človek
    at a rough estimate približno
    rough house ameriško, sleng burno in hrupno zborovanje, bučna in surova zabava; glasen prepir in pretep
    rough leaf prvi list na rastlini
    rough luck slaba sreča, smola
    rough music neubrana glasba, kričanje
    rough passage potovanje po razburkanem morju
    rough rice neoluščen riž
    a rough road slaba cesta
    the rough sex moški spol; moški
    rough timber neobeljen posekan les
    in a rough state v surovem stanju
    a rough sketch prvi osnutek
    rough tongue surov, oster jezik
    in a rough voice grobo, osorno
    rough work surovo, neizdelano, nedovršeno delo
    rough weather slabo vreme
    it is rough on me ni pravično do mene; nimam sreče
    to give s.o. (a lick with) the rough side of one's tongue figurativno pošteno koga ošteti, pošteno mu jih povedati
    to have a rough time mnogo pretrpeti, imeti hude težave
    she had a rough time mnogo je prestala, zelo slabo ji je šlo
    he had it rough mnogo je prestal, pretrpel
    this is rough luck for me to je hud udarec zame, tega nisem zaslužil

    2. prislov
    grobó, surovo, robato, brezobzirno, brez prizanašanja, nasilno; na naglo

    to lie, to sleep rough ležati, spati oblečen (zlasti na prostem)
    to play rough šport grobo igrati
    to ride rough divje, ne po pravilih jezditi
  • ructō -āre -āvī -ātum in dep. soobl. ructor -ārī (prim. lat. ērūgō, gr. ἐρεύγομαι)

    1. rigniti (rigati), bruhniti, (iz)bruhati, (iz)bljuvati: alicui in os ructare Pl., cui ructare turpe esset Ci., numquam ructasse Plin., ructans non tam apponis quam obicis cibos Plin. iun.; dep. ructaretur Ci. fr. ap. Fest.; z acc. jedi, po zaužitju katere človek riga ali bruha: qui crudum ructat Cels., stomachus acida ructans Plin., aprum Mart., cuius aves etiam nunc ructor (dep.) Varr.

    2. = eructo rigati = rigajoč (iz)bruhati, spraviti (spravljati) iz sebe, dati (dajati) od sebe: cruor ructatus Sil., ructatos ore cruores Sil., calix venerarius, in quem mors aliqua ructarit Tert.; pren.: fumum ructare Pall. izbruhati, izparevati, izpuhtevati, oddajati, širiti; metaf.: versus ructatur (dep.) H., potor Mosellae Tiberim ructas Sid. čeprav piješ Mozelo, bruhaš Tibero = čeprav si Galec, govoriš kot Rimljan = za Galca govoriš odlično latinščino (perfektno latinščino), ructans semideûm propinquitates Sid. kar naprej govoriti, quae Academiis et porticibus Atticis pasta sapientiam ructas Tert., patrio ructata profundo Prud.
  • rude [rüd] adjectif raskav, hrapav, grob; trd; trpek (vino); neraven (pot); težak, okoren, robat; figuré težaven, poln truda, mučen; oster; silovit, viharen; oduren (človek); strašen; populaire prima, prvovrsten

    un rude appétit kolosalen apetit
    un rude gaillard drzen, pogumen človek
    un rude paysan preprost, robat kmet
    climat masculin, hiver masculin rude ostro podnebje, ostra, huda zima
    métier masculin rude težak poklic
    tu as une rude veine! imaš vražjo srečo!
    c'est rude to je neznosno, se ne da prenašati
    c'est un rude joueur z njim ni dobro češenj zobati
    être à rude école (figuré) biti v hudi, težki, trdi šoli
    cela me paralt rude to mi ne gre v glavo
    passer par de rudes épreuves iti skozi težke preskušnje, mnogo prestati ali pretrpeti
  • rusé, e [rüze] adjectif zvit, pretkan, lisjaški, prekanjen, prebrisan, zvijačen; masculin pretkanec, lisjak, zvitorepec, prebrisanec

    rusé commerce père masculin, rusée commère féminin pretkanec, -nka
    c'est une rusée to (ti) je prebrisanka
    cet homme est rusé comme un vieux renard ta človek je prebrisan kot star lisjak
  • rȕtav -a -o kocinast, kosmat: rutav medvjed; čovjek -a nosa sršljiv človek
  • sabanum (savanum) -ī, n (izpos. σάβανον) sában, sávan = velik platnen prt: ISID.; poseb.

    1. kot brisača: P. VEG.

    2. kot ogrinjalo po parni kopeli, da se človek temeljito prepoti: MARC.

    3. kot oblačilo: lineum sabanum auro vel gemmis ornatum VEN.
  • sac1 [sak] masculin torba; vreča; militaire telečjak, tornistra; populaire vamp; želodec; populaire vsota (starih 1000 frankov); (= sac à main) ročna (ženska) torbica

    sac de couchage spalna vreča
    sac à dos, de touriste, tyrolien nahrbtnik
    sac d'écolier šolarska torba
    sac de papier papirnata vreč(k)a
    sac de bain, de plage, en cuir, de dame, à outils, à provisions, de voyage kopalna, za plažo, usnjena, damska, za orodje, za nakupovanje (živil), potovalna torba
    sac de blé, à blé vreča žita, za žito
    (religion) le sac et la cendre pokora
    (populaire) sac de nœuds, d'embrouilles zapletena zadeva
    sac à papier! (vieilli) presneto!
    sac percé razsipnež, zapravljivec
    sac à malice (figuré) iznajdljiv človek, ki si zna hitro pomagati
    sac à vin pijanec
    course féminin en sac tek v vreči
    sac à ouvrage torbica za ročna dela
    homme masculin de sac et de corde kanalja, zlikovec
    avoir pius d'un tour dans son sac biti poln zvijač
    avoir le sac (populaire) imeti denarja ko pečkà
    avoir la tête dans le sac (figuré) ničesar ne videti, biti slep
    il a épousé le sac poročil je bogato dedinjo
    être fagoté, ficelé comme un sac biti slabo oblečen
    mettre dans le même sac (familier) metati, vreči v isti koš
    l'affaire est dans le sac (familier) vse je v najlepšem redu
    fuger sur l'étiquette du sac soditi po zunanjosti, po videzu
    prendre quelqu'un la main dans le sac zasačiti, zalotiti koga pri samem dejanju
    vider son sac (figuré) vse povedati, odkriti svoje srcé
    voir le fond du sac priti stvari do dna
  • saetta f

    1. knjižno puščica

    2. pren. pesn. sončni žarek

    3. strela (tudi pren.):
    essere veloce come una saetta biti hiter kot strela; pog. hiter človek; nemirnež, divjak

    4. šport nenaden strel (v vrata)

    5. urni kazalec

    6. gradb. opornik

    7. mehan. zavrtalnik
  • safe1 [séif] pridevnik
    varen, siguren, zanesljiv; dobro čuvan; nenevaren; zdrav, cel, nepoškodovan, ki je v dobrem stanju, srečen; previden, ničesar ne tvegajoč

    as safe as houses pogovorno popolnoma, absolutno varen
    safe from varen pred
    safe and sound čil in zdrav
    from a safe quarter iz zanesljivega vira
    safe arrival trgovina srečno dospetje (o blagu)
    safe back (zopet) srečno doma (domov)
    a safe catch (kriket) dobra žoga
    a safe estimate previdna ocenitev
    a safe guide zanesljiv vodnik
    a safe man zanesljiv, zvest človek
    a safe place varen kraj
    safe receipt trgovina v redu prejem
    a safe winner zanesljiv zmagovalec
    to be safe from (the wolves) biti varen pred (volkovi)
    is it safe to go there? je varno iti tja?
    the bridge is not safe most ni varen, zanesljiv
    this dog is not safe to touch nevarno je, dotakniti se tega psa
    it is safe to say z gotovostjo (mirno) lahko rečemo
    he is safe to come first gotovo bo prišel prvi
    to be on the safe side biti na varnem, iti brez nevarnosti
    I want to be on the safe side ne maram se po nepotrebnem spuščati v nevarnosti, ne maram ničesar tvegati
    to err on the safe side napraviti napako, a brez škode
    they feel safe now zdaj se čutijo varne
    to keep s.th. safe (s)hraniti kaj na varnem
    to play safe varno iti; zaradi varnosti
    I saw him safe home srečno sem ga spremil (spravil) domov
  • sagace [sagas] adjectif bistroumen

    un homme fort sagace zelo bister človek
  • sägen žagati; am eigenen Ast sägen žagati vejo, na kateri človek sedi; (schnarchen) vleči dreto
  • sàj konj.

    1. (za utemeljevanje povedanega) infatti; giacché:
    poznam ga, saj sem hodil z njim v šolo lo conosco, infatti siamo stati compagni di scuola

    2. (za izražanje nasprotja s povedanim) ma (se):
    pokliči očeta! Saj ga ni doma chiama il padre. Ma se non c'è!
    saj je vendar otrok! ma è un bambino!

    3. (v adv. rabi izraža okrepitev trditve) ○;
    saj sem rekel, da ne bo šlo l'avevo detto che non avrebbe funzionato, che non ce l'avresti fatta

    4. (v adv. rabi izraža ugotovitev, samoumevnost) tanto; mica:
    torej je priznal. Saj mu ni preostajalo nič drugega allora ha confessato. Tanto non gli restava altro
    saj si slep, da ne vidiš, kaj delaš non sei mica cieco da non vedere quello che fai

    5. (v medmetni rabi izraža soglasje, pritrjevanje) già, appunto:
    ne bi ga smeli pustiti. Saj, a takrat se nam je mudilo non dovevate lasciarlo andare. Già, ma allora avevamo fretta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. saj ni, da bi človek pravil non è il caso di parlarne
    boš še malo sladice? Saj ni treba! prendi un altro po' di dolce? Ma no, grazie!
    pridi no brž! Saj že grem! dai, vieni presto! Arrivo!
    saj nič ne rečem, odgovoril pa bi že lahko non lo faccio per dire, ma avrebbe potuto rispondere
  • sakramensk|i [é] (-a, -o)
    sakramenski človek/mulec der Sakramenter
  • salissant, e [salisɑ̃, t] adjectif ki se hitro zamaže, umaže; ki umaže, zamaže

    étoffe féminin peu salissante blago, ki se ne umaže hitro
    travail masculin salissant delo, pri katerem se človek umaže
  • salónski

    salónski voz (vagon) Pullman, Pullman coach, saloon car, saloon carriage; ZDA parlour-car, ZDA chair-car
    salónski lev (figurativno) ladies' man, lady-killer, lounge lizard
    salónski človek a society gentleman
  • sám1 (-a -o) adj.

    1. solo:
    biti sam samcat essere solo soletto, solo come un cane

    2. solo, da solo, da sé:
    naredi sam fai da solo, fai da te
    misliti, da se bo kaj samo uredilo credere che le cose si regoleranno da sole
    sam od sebe spontaneamente

    3. stesso:
    tudi vi ste sami krivi la colpa è anche vostra, di voi stessi

    4. (v zvezi s 'se') se stesso:
    oblvadati samega sebe avere il dominio di sé stesso
    norčevati se iz samega sebe farsi burla di sé stesso

    5. sam svoj (neodvisen, samostojen) indipendente; (poseben, čudaški) strano, strambo:
    sem sam svoj gospod, saj ravnam, kakor hočem sono padrone di me stesso e faccio come mi pare
    govorili so, da je pust in sam svoj človek di lui si diceva che era ostico e strambo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sam sebi grob kopati scavarsi la fossa da solo
    sestre so se poročile, ona pa je ostala sama le sorelle si sposarono mentre lei rimase zitella
    sam po sebi razumljiv implicito
    obrt. sam svoj mojster fai da te; bricolage
    sam se odloči, ali greš ali ostaneš sei padronissimo di andare o di restare
    PREGOVORI:
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è sé stesso
  • samosvój indépendant; original; particulier, propre, singulier, étrange; opiniâtre, entêté, obstiné

    samosvoj človek un être étrange, un homme bizarre, un original, un drôle de type
  • samotár solitaire moški spol ; (puščavnik) anachorète moški spol , ermite moški spol

    človek samotar un homme bizarre, un original
    rak samotar (zoologija) bernard-l'ermite moški spol, pagure moški spol
  • samsk|i (-a, -o) ledig (kratica : led.), einzelstehend, der Junggeselle, der Ledige (ein -r), der Einzelstehende, die Junggesellin, die Ledige, die Einzelstehende, der/die Single
    pogoj, da človek ostane samski die Bedingung der Nichtverehelichung
    samsko življenje das Junggesellenleben