Franja

spollaiare v. tr. (pres. spollaio) šalj. koga odvrniti, odvračati od česa; spraviti koga od kod

(spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.

I. abl. sponte

1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.

2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —

II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.

Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta.

spontán -a -o (lat. spontaneus) spontan, izazvan, pokrenut sam od sebe: spontan aplavz; -a kretnja

spontané, e [spɔ̃tane] adjectif spontan; sam od sebe, iz svoje volje ali svojega nagiba; samohoten; iskren, nepreračunljiv

discipline féminin spontanée spontana disciplina
geste masculin spontané spontana, samohotna kretnja

spontaneamente avv.

1. spontano, samohotno, samodejno

2. sam od sebe

spontanément [-nemɑ̃] adverbe spontano, sam od sebe

porter secours spontanément à un blessé sam od sebe prinesti pomoč ranjencu

spontaneous [spɔntéinjəs]

1. pridevnik (spontaneously prislov)
spontan, samohoten, nevsiljen, naraven; nepričakovan; sam od sebe, iz svojega nagiba ali svoje volje, brez tujega vpliva (delujoč); ki ni naprej pripravljen
botanika samorasel, samonikel

to make a spontaneous offer of one's services spontano ponuditi svoje usluge

2. prislov
spontano

spontāneus 3 (sponte) prostovoljen, prost, radovoljen, sam po sebi, sam od sebe, spontan: mors Aug., Macr., bellum Aug., benignitates numinum Arn., spontaneo ferri agitatu Macr., nec formido iussus adgredi opus, quod spontaneum cessit inpune Veg., voluntas Cod. I.; adv. spōntaneē: Vulg., Hier., Th. Prisc.

spookish [spú:kiš] pridevnik
fantomski, pošasten; obiskovan od duhov (prikazni); kjer straši

spot¹ [spɔt]

1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj

on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko

2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama)

spot² [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati

to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže

that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže

spoznáti -am, spoznaj -ajte, spoznal -ala
1. prepoznati: spoznati koga po glasu, po obleki, po hoji; sam sebe ne spoznam
2. upoznati: spoznati krivico na svoji koži; spoznati se s kom v vlaku; spoznati koga do dna, v dno duše
3. spoznati: spoznati svojo zmoto
spoznati svoju zabludu, svoju grešku; spoznati koga za krivega
4. snaći se, snalaziti se: ne spoznati se v mestu
ne snaći se u gradu; kdo se spozna v tej zmešnjavi
ko se snalazi u ovoj zbrci, u ovoj pometnji
5. razumjeti (-me-) se, razumijevati se, razumevati se: spoznati se v boleznih, pri živini
6. naći: spoznati kaj za dobro, za pravilno
7. spoznati koga za nedolžnega osloboditi koga od krivice

sprȁvljenica ž zgod. v patricijskem Dubrovniku podložniško dekle, ki je kot služkinja po več letih službe od gospodinje dobila balo

sprawl² [sprɔ:l] prehodni glagol
iztegniti, stegniti od sebe, (nerodno) razkrečiti, razširiti (ude) (out)
neprehodni glagol
zavaliti se, leči, zlekniti se (v vsej svoji dolžini); gomazeti, plaziti se (po zemlji); bujno se razrasti, vejati se (o rastlinah); raztezati se (across čez)

sprawl charge vojska napad v rojih
a sprawling hand neenakomerna pisava
to send s.o. sprawling zrušiti koga z udarcem na tla
the blow sent him sprawling udarec ga je položil na tla v vsej njegovi dolžini

Spülwasser, das, voda od pomivanja posode; Technik rabljena voda

spūmō -āre -āvī -ātum (spūma)

1. intr. peniti se, proizvajati peno (pene), pene se komu cediti iz ust, iz ust (na usta) komu iti pena: Lucr., Sen. ph. idr., maria salsa spumant sanguine Enn. ap. Non., summis Amasenus abundans spumabat ripis V., adductis spumant freta versa lacertis V., fluctu spumabant caerula cano V. spumat plenis vindemia lābris V. spumant aspargine cautes V., cruor spumat in undis Lucan., equus spumat habenis Lucan., spumavit pateris hornus liquor Petr., postquam desierit (sc. acetum) spumare Plin., bilis spumat Cels., felle nigro spumat iecur Sen. tr.; poseb. peniti se od jeze, togote: ardescit furiis … mater, spumat, anhelat, exaestuat Arn.; pogosto v pt. pr. spūmāns -antis peneč se: Amm., Cl. idr., spumans salum, aper, spumantia frenis ora … equorum, ensis cruore spumans, spumantia mella, pocula … spumantia lacte, spumantia symbia lacte, spumans patera, concursus ad … plenos spumanti sanguine rivos V., spumantes rictus O., ira turpior spumante rictu Suet.; spūmāns peneč (se) = openjen: spumantia litora V., sonipes frena ferox spumantia mandit V.; metaf.: ut terra respersa eo (sc. aceto) spumet Cels. da se … razpeni, da se … zapeni, spumantibus visceribus Iuv.

2. trans. peniti, pokri(va)ti s penami, prekri(va)ti s peno, openiti, (s)peniti: saxa salis niveo spumata liquore Poeta ap. Ci.; pren.: equi … spumant oblivia linguis Cl., iste spumans ex ore scelus Corn.

squāleō -ēre (—) (—) (squālus hrapav od nesnage, strčeč, umazan)

1. biti hrapav, biti raskav, biti luskast (luskav), biti tog (odrevenel, trd), štrleti, strčati: squalentīs infode conchas V., picti squalentia terga lacerti V.; z abl. pokrit (prevlečen) biti s čim, poln biti česa, strčati od česa: Cl. idr., lorica squalens auro V., per tunicam squalentem auro V., maculis auro squalentibus V., Sil., squalentia tela venenis O., squalebant corpora morbo O., nigro squalentia tecta tabo O., fastigia squalebant musco O., humus squalet serpentibus O. gomazi (gomezi, mrgoli) od kač, vestes squalentes atro pulvere Lucan., cruore squalebat barba Sil., neque arma squalere situ ac rubigine velim Q., quidquid hirsutis squalet imaginibus Mart.; tudi: crines squalent a pulvere effuso Sil.; occ. zaradi suše strčati = suh biti, izsušen biti, usahel (presahel) biti: squalebant pulvere fauces Lucan., oraque proiectā squalent arentia linguā Lucan., squalebat tellus, squalentes campi Sil., diffugere undae, squalent fontesque lacusque Stat.

2. metaf. zaradi pomanjkanja nege od umazanije (nesnage) biti trd, strčati, biti umazan, biti nesnažen: Gell., Cl. idr., mihi supellex squalet atque aedes meae Pl., barba squalens V. umazana, coma squalens O. zmršeni, razmršeni, neurejeni, skuštrani; occ.
a) (v umazani obleki) žalovati, biti v žalni (žalovalni) obleki (opravi): luget senatus, maeret equester ordo, … squalent municipia Ci. (prim. squālor), squalebat civitas publico consilio veste mutata Ci.
b) (o zemlji, krajih) biti (ležati) neobdelan, biti (ležati) opuščen (pust), biti neposeljen, biti nepozidan: squalent abductis arva colonis V., squalentia arva Lucan., sterilis profundi vastitas squalet soli Sen. tr.

squālidus 3, adv. le v komp. squālidius (squālēre)

1. strčeč, hrapav, raskav, negladek, poln česa: serpentis squamae squalidae auro Acc. ap. Non., corpora, membra Lucr.; klas. le

2. metaf.
a) zaradi pomanjkljivega vzdrževanja, nege od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden: stola Enn. ap. Non., homo Pl., Ter., Iust., corpora squalida et prope efferata L., carcer, ursa O., rubigo Cat., sudor Stat., cultus Sen. tr., myrtus Plin.
b) occ. α) temen (teman), temačen, mračen: nox, solis exortus Amm. β) v umazano, tj. v žalno (žalovalno) obleko (opravo) oblečen, v žalni (žalovalni) obleki ali opravi (o žalujočih in obtožencih): reus O., producere … squalidos atque deformes Q., squalida senectus Plin. iun., Suetonium Paulinum ac Licinium Proculum tristi mora squalidos tenuit T. je držal pod obtožbo; pesn.: Phoebus O. žalujoči. γ) neobdelan, negostoljuben, neprijazen, pust, nerodoviten, slab, rod, grozen, grozoten, grozljiv: humus O., squalidā siccitate regio Cu.
c) α) (o govoru) neuglajen, neomikan, nedodelan, neizbrušen, raskav, slab, rod, suhoparen: quoniam sua sponte squalidiora sunt Ci., squalidius dicere Ci. β) nejasen, imajoč nejasne obrise, nejasnih obrisov: vidit squalidius speciem Amm.

squālus¹ 3 (prim. squālor, squālēre) od nesnage strčeč, nesnažen, umazan, (o)nečeden, hrapav: quamquam hic [s]qualust, † quam hic horridus citus bellum hi Pl., strata terrae lavere lacrumis vestem squalam et sordidam Enn. ap. Non.

square¹ [skwɛ́ə]

1. samostalnik
matematika kvadrat; četverokotnik; četverokoten trg z drevjem ali obkrožen s stanovanjskimi poslopji
ameriško četverokoten blok hiš, obkrožen od štirih ulic; polje na šahovnici; kotnik, oglomer, naprava v obliki črke L ali T za dobivanje ali preverjanje pravih kotov
matematika kvadratno število; površinska mera (100 kvadratnih čevljev)
vojska četverokotna razporeditev vojakov, karé; črke, razporejene v četverokotniku tako, da navpično in vodoravno dajejo iste besede
sleng malomeščan, buržuj, filister

by the square točno, natančno
on the square pravokotno; figurativno odkrito, pošteno, lojalno, fair
out of square ne pod pravim kotom, figurativno ne takó kot običajno, ne v redu
magic square magični kvadrat
T-square, L-square ravnalo v obliki črke T, L
two squares up ameriško dva bloka hiš naprej (dlje, dalje)
to act on the square figurativno pošteno (lojalno) ravnati
to be on the square biti prostozidar; vojska defilirati za pregled
to raise to a square matematika kvadrirati

2. pridevnik (squarely prislov)
kvadraten, četverokoten, četveroogeln, štirioglat, ki je pod pravim kotom (to k, do)
pravokoten; oglat; četveren
matematika kvadraten
figurativno odkrit, jasen, brez ovinkov ali namigovanj; reden, urejen, pošten, pravičen, vrl, iskren; popoln, temeljit, izdaten (obrok), obilen; močan, plečat, širok(ih pleč); pomemben; ki je plačal dolg, uredil račune, se je poravnal (with z)
poravnan, bot
sleng staromoden, filistrski

all square neodločen rezultat (tekme)
square all around pravičen do vsakogar
square bracket oglati oklepaj
square dance kvadrilja, četvorka (ples)
square corner pravi kot (ogel)
a square deal pošten postopek
a square foot kvadratni čevelj (površinska mera)
square iron četverokotno železo
a man of square frame čokat možakar
the square man in the square hole figurativno pravi mož na pravem mestu
a square meal izdaten, obilen jedilni obrok, obed
square measure ploščinska, površinska mera
a square number kvadratno število
a square peg in a round hole oglat klin v okrogli luknji, figurativno oseba, ki po svoji sposobnosti ne ustreza svojemu (službenemu) položaju, svojemu poslu
square root matematika kvadratni koren
a square refusal jasna, gladka odklonitev
square timber četverooglato otesan les
to be square with all the world biti v složnosti z vsemi ljudmi; nikomur ne biti nič dolžan
I expect a square deal pričakujem pošten, pravičen postopek
to get square with s.o. poravnati račune s kom, poplačati koga, biti bot s kom
to get things square urediti svoje stvari
to make accounts square poravnati račune
that makes us squares tem sva bot
he met me with a square refusal gladko mi je odklonil
I put everything square before I left preden sem odpotoval, sem vse spravil v red

3. prislov
pravokotno, pod pravim kotom
figurativno spodobno, odkrito, pošteno
ameriško naravnost, direktno, gladko

fair and square odkrito in pošteno
he hit him square on the nose naravnost po nosu ga je udaril
to play square pošteno igrati (ravnati)