Franja

Zadetki iskanja

  • Gamala -ae, f (Γάμαλα) Gámala, trdnjava ob Galilejskem morju: SUET., IUST.
  • Gandamus -ī, f Gándam, mesto ob Rdečem morju: MEL.
  • Gangaridae -ārum ali -um, m Gangaridi = Pogangovci, indijsko pleme ob Gangesovem ustju v današnji Bengaliji: V., CU., PLIN., VAL. FL., IUST.
  • garage [garaž] masculin garaža; pokrit prostor za vozila, klonica; boks za avto; avtopopravljalnica

    garage (d'avion) lopa za letalo
    garage (de canots) čolnarna
    voie féminin de garage stranski tir
    mettre sur une voie de garage (figuré) začasno kaj ob strani pustiti
    mettre, rentrer sa voiture au garage postaviti, zapeljati avto v garažo
  • garer [gare] verbe transitif postaviti vozilo v garažo (klonico) ali proč od prometa; zapeljati na stranski tir; spraviti na varno

    garer sa voiture au bord du trottoir, dans la cour postaviti avto ob rob pločnika, na dvorišče
    le train est resté garé pendant longtemps vlak je dolgo časa stal na stranskem tiru
    garer ses récoltes spraviti pridelke pod streho
    garer sa fortune spraviti svoje premoženje na varno
    se garer (familier) parkirati, najti prostor za avto
    se garer de quelque chose čuvati se česa; familier postaviti se na varno, ob stran
    avoir du mal à se garer s težavo najti prostor za parkiranje
    je me suis garé pour laisser passer les coureurs umaknil sem se z avtom v stran, da sem pustil mimo dirkače, tekače
    se garer des coups, d'un danger čuvati se udarcev, nevarnosti
    se garer des voitures čuvati se avtomobilov, umikati se pred avtomobili
  • Gargara -ōrum, n (τὰ Γάργαρα) Gárgara (Gárgare), najvišji vrh gore Ide v Trojadi z istoimenskim mestom ob njenem vznožju: O., MEL., PLIN., VAL. FL., STAT., MACR., ipsa suas mirantur Gargara messīs V. Soobl. Gargarus -ī, m: SERV. – Od tod adj. Gargaricus 3 gargarski: lucus AUS.
  • gargariser, se [-garize] splakniti si usta in grlo, grgrati; (populaire) piti; familier naslajati se, uživati

    à l'eau tiède grgrati mlačno vodo
    il aime à gargariser rad ga pije
    gargariser de son succès uživati ob svojem uspehu
  • gārrulus 3 (gārrīre) blebetav, jezičen, klepetav,

    1. (o ljudeh): KOM., CORN., VAL. MAX. idr. lingua O., TIB., quidam e turba garrulus PH. blebetač, g. anus SEN. PH.; tudi = dobro govoreč: VAR. AP. NON.

    2. metaf.
    a) (o živalih): cicada, hirundo V., cornix, perdix O., noctua, cantus lusciniae PLIN.
    b) pesn. (o stvareh): Echo O. žuboreč, lyra, fistula TIB. zvočna, hora PR. prebita ob kramljanju, fama SEN. TR.
  • Garumna -ae, m (f: AUS.) Garúmna, glavna akvitanska reka (zdaj Garonne Garona): C., TIB., MEL. Soobl. Garomna -ae: VEN. – Od tod Garumnī -ōrum, m Garumni = Pogarumnijci, akvitanska plemena ob Garumni: C.
  • gasilska fotografija stalna zveza
    neformalno (posnetek skupine) ▸ csoportkép
    Najboljši slovenski športniki so se ob koncu prireditve postavili pred objektive fotoreporterjev tudi za gasilsko fotografijo. ▸ A rendezvény végén a legjobb szlovén sportolók a fotóriporterek lencséje elé álltak egy csoportkép erejéig.
    Sopomenke: gasilska slika, gasilska
  • Gatēs -um, m Gati, akvitansko pleme ob sotočju Gersa in Garone (Garumne): C.
  • gaz [gɑz] masculin plin médecine vetrovi, napenjanje; plinarna

    gaz de bois, de chauffage, carburant lesni, kurilni, pogonski plin
    gaz pluriel brûlés, de combustion, d'échappement zgoreli izpušni plini
    gaz pluriel de combat (militaire) bojni plini
    gaz détonant, de houille, d'huile, d'éclairage, toxique pokalni, premogovni, oljni, svetilni, strupeni plin
    gaz de gazogène, de générateur, à l'air generatorski plin
    gaz hilarant, lacrymogène smejavi, solzilni plin
    gaz des marais močvirni plin
    gaz moutarde gorčični plin
    gaz naturel naravni, zemeljski plin
    alerte féminin aux gaz alarm ob napadu s plini
    attaque féminin par les gaz napad s plini
    chauffage masculin au gaz gretje, kurjenje s plinom
    compteur masculin à gaz plinski števec, plinomer
    conduite féminin de gaz plinska cev, napeljava
    cuisinière féminin; fourneau masculin, réchaud masculin à gaz plinski štedilnik, kuhalnik
    intoxication féminin par le gaz zastrupitev s plinom
    masque masculin à gaz protiplinska maska
    poèle masculin à gaz plinska peč
    protection féminin contre les gaz zaščita proti plinom
    robinet masculin à gaz plinska pipa
    tuyau masculin à gaz plinska cev
    usine féminin à gaz plinarna
    à pleins gaz z vsem plinom, s polno hitrostjo (tudi figuré)
    avoir des gaz (médecine) imeti vetrove
    couper les gaz (automobilisme) odvzeti plin
    donner du gaz, mettre les gaz (automobilisme) plin dati
    passer par la chambre à gaz iti skozi plinsko celico, biti usmrčen s plinom
    rouler, marcher pleins gaz zelo hitro iti, drveti
  • gaza -ae, f (gr. γάζα, perz. beseda)

    1. blagajna, zakladnica (najprej perzijskega kralja, potem vsakega kralja ali kneza) in v njej shranjeno blago, denar, zaklad(i), dragocenosti, bogastvo: MEL., ISID., g. regia CI., regiae gazae L., custos gazae regiae N. kraljevi zakladnik, pecunia regia, quam gazam Persae vocant CU., g. Persica EUTR.

    2. sploh zaklad, dragotina, bogastvo, imetje: g. Macedonum CI., opulentissimae Syriae gazae CI., Troïa g. V., beatae Arabum gazae H. (ki besedo uporablja le v pl.).

    3. pesn. zaloga: reduces ... gazā laetus agresti excipit V. pogosti s kmečko hrano. – Kot nom. propr. Gaza -ae, f (Γάζα) Gaza,

    I. imenitno palestinsko mesto (v deželi Filistejcev): CU., MEL., PLIN., ISID. – Od tod adj.

    1. Gazaeus 3 gaški, iz Gaze: CASS.

    2. Gazānus 3 = Gazaeus: HIER. (?).

    3. Gazēnsis -e, gaški: HIER., VULG.; subst. Gazēnsēs -ium, m Gažani: HIER.

    4. Gazēticus 3 gaški: vina SID. –

    II. medijsko mesto: PLIN. –

    III. mesto ob Arabskem zalivu: PLIN.
  • Gedrōsī, Gedrūsī: PLIN. ali Cedrōsiī: CU., MEL. -ōrum, m (Γεδρωσοί) Gedrózi, Gedrúzi, Cedrózijci, preb. ob Indijskem morju (na današnjem južnem beludžistanskem obrežju). Njihova dežela Gedrōsia: PLIN. ali Cedrōsia: CU. -ae, f Gedrózija, Cedrózija, večji del današnjega Beludžistana; enako Cedrōsis (-is), f: MEL.
  • gegen

    1. gegen den Strom, Willen, Plan, Wind, gegen Quittung, Bezahlung, acht Uhr, Ende: proti; zoper (gegen Leib und Leben zoper telo in življenje) ; (im Gegensatz zu) die Vernunft: v nasprotju z

    2. lokal: gegen die Wand, Osten: proti (zidu, vzhodu); ob, po (schlagen gegen udariti po/ob)

    3. (verglichen mit) v primerjavi z

    4. im Verhältnis zu: nasproti, do (freundlich gegen prijazen nasproti/do)

    5. za (gegen Geld za denar)

    6. (etwa) gegen 15 približno 15
  • Gelegenheit, die, (-, -en) prilika (günstige ugodna), priložnost; (Möglichkeit) možnost, bei Gelegenheit ob priliki; bei erster Gelegenheit ob prvi priliki; die Gelegenheit ergreifen izkoristiti priložnost; sich die Gelegenheit nicht entgehen lassen ne izpustiti priložnosti; Gelegenheit geben dati možnost
  • Gelōnī -ōrum, m (Γελωνοί) Geloni, skitsko (sarmatsko) pleme ob Boristenu v današnji Ukrajini ob Črnem morju; bili so tetovirani (picti): V., H., MEL., PLIN.; sg. Gelōnus Gelon(ec) kolekt.: SIL. Bisaltae acerque Gelonus V.
  • Gelōnos -ī, f Gelón, mesto ob Meotskem jezeru: MEL. (po drugih verzijah Gelonion).
  • genesis -is, acc. -im, abl. -ī, f (gr. γένεσις)

    1. rojstvo, nastanek, stvarjenje: Pandoras PLIN.; kot naslov prve Mojzesove knjige Genesis: TERT.

    2. metaf. stanje zvezd ob človekovem rojstvu, konstelacija, tudi prerokovanje človekove usode iz tega stanja zvezd: PETR., IUV., SUET.
  • geniālis -e, adv. geniāliter (genius)

    I. geniju posvečen =

    1. nevestin(ski), svatovski, zakonski: lectus g. CI., H. idr. ali g. torus V., AUR. ali pulvinar g. CAT. zakonska postelja; pesn.: ducuntur raptae, genialis praeda, puellae O. plen za zakonsko posteljo, bella STAT. ob svatovščini; subst.
    a) geniālis -is, m (sc. torus) zakonska postelja: L., IUV.
    b) α) geniālia -ium, n zakonska postelja: ARN. β) Geniālia -ium, n genijev praznik: CHAR.

    2. rodoviten, razvijajoč se, uspešen: copia pecudum, sors PLIN. –

    II. genija razveseljujoč = srce razveseljujoč, razveseljiv, vesel, radosten, boder, prijazen, vabljiv: hiems V., uva O., serta (pri pitju vina) O., platanus O. (ker so pod njo pri pojedini ležali), praeda, rus, arva Canopi, Musa, festum O., festum genialiter egit O. je veselo prebil, dies IUV., litus STAT., divi STAT. (o Cereri in Bakhu), vultus AP.