Franja

fastīdiō -īre -īvī -ītum (fastidium) čutiti gnus, gnusiti se, gabiti se, biti zoprno, mrzeti komu kaj, priskuti se, z mržnjo zavreči (zavračati), — zameta(va)ti, zaničevati

1. fizično: Varr., Pl., Sen. ph., num esuriens fastidis omnia praeter pavonem rhombumque? H., f. olus, poculum H.

2. pren.
a) Pl., Luc. Q., Iust., non fastidivit eius amicitiam Ci., in recte factis fastidiunt Ci. so izbirčni, nisi quae defuncta videt, fastidit et odit H., eius preces L., fastidita verba O., non fastiditus si tibi, lector ero O. če ti ne bom nevšečen, f. nos, eorum mores Cu.; z inf.: nec mortis spectator esse fastidis Val. Max., f. legere Ph., discere Cu., admittere Petr. praestare hanc curam Q.; z ACI: est aliquis, qui se inspici, aestimari fastidiat L., plebs primo coeperat fastidire munus vulgatum esse L. ljudstvu ni bilo več všeč, da … ; pt. pf. fastīdītus 3 kot dep. (torej z act. pomenom): ne me putes studia fastiditum Petr.
b) šopiriti se, napihovati se: gloriosus fastidit Pl., vide ut fastidit simia Pl.

fastīgō -āre -āvī -ātum (fastigium) napraviti, da se kaj poševno ali šilasto vzdiguje (vzpenja), od tod

I. kaj navzgor zožiti, zašiliti: Sil.; nav. refl. se fastigare ali med. fastigari poševno se dvigati, šilasto se končevati, biti šilast (koničast): Africa se molliter fastigat Mel., folia … in exilitatem fastigantur Plin. Sicer skoraj le pt. pf. fastīgātus 3, adv. -ē

1. ki se poševno dviga, poševno vzpenjajoč se, položen, strm: testudo fastigata L., collis est in modum metae in acutum cacumen … fastigatus L., eaedem (stellae) breviores et in mucronem fastigatae Plin.

2. navzdol poševen, položen, nagnjen, kot adv. poševno: collis leniter fastigatus C., signa … non directe ad perpendiculum sed fastigate … defixerat C. —

II. pren.

1. povišati: statum celsitudinis aliquā re Sid. Od tod adj. pt. pf. fastigātus 3 vzvišen, visok: duo fastigatissimi consules Sid. prevzvišena, felicitas fastigatissima Sid. na vrhuncu stoječa.

2. z naglasnim znamenjem opremiti: M. — Soobl. fastīgiō -āre: M., Isid. (tudi pri Plin. najdemo (po nekaterih verzijah) dvakrat to obl.).

fauchon [fošɔ̃] masculin kosa z grabljami

favōrābilis -e (favor) prikupljiv, prikupen, drag: Val. Max., Plin. iun., Eutr., Amm., habitus Sen. ph., personae Q., oratio T., nomen Suet.; adv. favōrābiliter z odobravanjem, s pohvalo, pohvalno: Q., Suet., Pall., Macr.; komp. favōrābilius: Dig.

fawn⁴ [fɔ:n] neprehodni glagol (on, upon)
prilizovati, dobrikati se, klečeplaziti; z repom mahati (pes)

feather² [féðə]

1. prehodni glagol
(o)krasiti s perjem, operiti (se); s perjem obrobiti; plosko dvigati veslo iz vode; z repom mahati

2. neprehodni glagol
trepetati, drgetati

to feather one's nest dobro si postlati, obogateti
to feather a bird obstreliti ptiča

fechador moški spol žig z datumom

Federantrieb, der, Technik pogon z vzmetjo

fehlerhaft pomanjkljiv, z napako; (beschädigt) poškodovan; (falsch) napačen; Recht Besitz: nepristen

Fehlware, die, Technik blago z napako

feinmaschig Netz: z zelo gostimi zankami; Textilwesen finozankast

feinporig z drobnimi porami; fino luknjičav, drobno luknjičav

felderfüllt Elektrizität z električnim poljem

fellifluus 3 (fel in fluere) z žolčem tekoč: Cael.

fence out prehodni glagol
preprečiti; z ograjo ločiti

fence with prehodni glagol
z orožjem se boriti; izogniti se

to fence with a question izmikati se odgovoru, ne odgovoriti naravnost

fencing-cully [fénsiŋkʌli] samostalnik
prikrivalec ukradenega blaga ali prekupčevalec z njim; skrivališče ukradenih stvari

fendant [fɑ̃dɑ̃] masculin udarec z ostrino meča

faire le fendant biti aroganten

fendēnte m udarec z mečem

fēneror (faeneror) -ārī -ātus sum (fēnus, faenus) (iz)posoditi na obresti: idem pecunias istius suo nomine faenarabatur Ci., (pecuniam Verres) binis centesimis faeneratus est Ci. (to je z dvema odstotkoma na mesec, torej 24 odstotkov na leto); pren.: neque enim beneficium faeneramur Cl. ne nalagamo dobičkonosno, abs. (pre)visoke obresti jemati: Cu. Poklas. tudi act. fūnerō -āre -āvī -ātum

1. (iz)posoditi: ne fenerare liceret L. posojati na visoke obresti, pecuniam fenerat Sen. ph., aliquid tamen fenero na obresti izposojenega denarja.

2. pren.
a) posojati, dajati: sol suum lumen ceteris quoque sideribus fenerat Plin., haec sapit, haec omnes fenerat una deos Mart. pass. pecunia fenerata Dig.
b) obresti prinašati, obrestovati se, obilno povrniti: metuisti ne non istic tibi feneraret Ter., feneratum istuc beneficium pulchre tibi dices Ter., ager feneratos proventus; komp. fēnerātior z višjimi obrestmi; adv. fēnerātō z visokimi obrestmi;
c) pren. dati kaj za kaj: Iuba et Petreius mortes feneraverunt Sen. rh. drug drugega sta usmrtila.