Franja

se¹

A) cong.

1. če, ko:
se partivi prima, non avevi queste difficoltà ko bi bil odšel prej, ne bi imel teh sitnosti
se Dio vuole končno
se non altro vsaj
se mai če, v kolikor
se poi če, če pa

2.
se non razen, razen da, kot da:
non puoi fare altro se non adeguarti drugega ti ne preostane, kot da se prilagodiš, razen da se prilagodiš

3. ker (pač):
se ti è stato detto così, non c'è niente da fare ker so ti tako rekli, ni več kaj storiti

4.
se anche, anche se čeprav, četudi:
anche se lo volessi, non potrei cambiare nulla četudi bi hotel, ne bi mogel nič spremeniti

5. kot:
parla come se fosse lui il padrone govori, kot bi bil on gospodar

6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) če, ali:
non so se restare o andarmene ne vem, ali naj ostanem ali naj grem

B) m invar.

1. če; pogoj:
tutto in regola, c'è un solo se vse je v redu, ostaja le en sam če, en sam pogoj

2. če; dvom, negotovost:
è l'uomo dei se e dei ma on je človek čejev in pajev (obotavljiv, neodločen)

sē-cernō -ere -crēvī -crētum (sē in cernere)

1. ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odločiti (odločevati), odbráti (odbírati) (naspr. cōnfundere): arietes VARR., terras ac mare totum LUCR., piae secrevit litora genti H., sparsosque sine ordine flores secernunt calathis (v košaricah) O., patres centum denos secrevit in orbes O., animo iuncti secernimur undis O., nihil (sc. praedae) in publicum (za državno zakladnico) secernendo L.; s praep.: secernant se a bonis CI., secrevit ab aëre caelum O., a terris altum secernere caelum LUCR., inermes ab armatis L., militem a populo SUET., liquor (= fretum Gaditanum) secerni Europen ab Afro H., secreti ab aliis ad tribunos adducuntur L., mares a feminis secreti VARR.; redkeje z e(x): quod e grege se imperatorum ... secrevisset L., e praetextatis compluribus ... unum secrevisse SUET., monile ... ex omni gaza secreverat SUET.; pesn. s samim abl.: me gelidum nemus Nympharumque leves cum Satyris chori secernunt populo H.

2. metaf.
a) ločiti (ločevati), izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), odtégniti, odtegníti (odtegováti, odtézati) koga ali kaj čemu, od česa, rešiti (reševati), osvoboditi (osvobajati) koga ali kaj česa: Q., SUET. idr., hosce ego homines excipio et secerno libenter CI., venustas et pulchritudo corporis secerni non potest a valetudine CI., secernere animum a corpore CI., sua a publicis consiliis L.; pesn. s samim abl.: publica privatis, sacra profanis H.
b) occ. α) zavračajoč, odklanjajoč izločíti, izlóčiti (izlóčati, izločeváti), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati): frugalissimum quemque CI. EP., neque secrevit in iudicibus legendis amicos meos CI., contraria non fugere, sed quasi secernere CI., cum Tiberio auctore secerni minus idoneos senatores ... placuisset SUET. β) razločiti (razločati, razločevati): beluae secernunt pestifera a salutaribus CI., secerni ... blandus amicus a vero ... potest CI.; pesn. s samim abl.: iusto secernere iniquum H. – Od tod adj. pt. pf. sēcrētus 3

1. (povsem, čisto) ločen, oddaljen, poseben: VARR. idr., sphaera ab aetheria coniunctione secreta CI., secretum imperium habere L., arva ... quae bello clari secreta frequentant V., videres stridere secreta divisos aure susurros H. šepetanje na razne strani v uho, ki ga je nastavljal sosed sosedu; occ. poseben = izbran, izboren, odbran, uglajen, izvrsten, redek: figurae secretae et extra vulgarem usum positae Q., lingua secretior Q.

2. odstranjen, samoten, sam, na samem se nahajajoč (bivajoč), osamel, odljuden: secreti ad fluminis undam V., pars secreta domus O., silva, montes O., colles T., locus Q., secretissimus locus PETR., secreta petit loca H. kraje samote, secretum iter H., quies MART., vacuis porticibus secretus agitat T., secretissimus homo SEN. PH., est aliquis ex secretis studiis fructus Q., secreta contentio PLIN. IUN.; enalaga: secretae Troades in actā flebant V. na samotni obali.

3. metaf.
a) skriven, tajen, skrivnosten: MART., FL., sermo L., T., colloquia L., secretas advocat artes O. čarovne umetnosti, čare, čarovnije, carmina LUCAN. sibilske, litterae Q., libidines T., libertus ex secretioribus ministeriis T. izmed tajnih svetovalcev ali zaupnikov; predik. nam. adv. (ki ga uporablja slovenščina): tu secreta pyram erige V.; tako tudi secretam garrit in aurem PERS.; adv. sēcrētē na skrivaj (naskrivaj), na skrivnem, skrivoma, tajno: TERT. idr., secrete aut publice AUG.
b) z abl. ali gen. utrpevajoč kaj, pogrešajoč kaj, ne imajoč česa, brez česa: secreta cibo natura animantum LUCR., corpora secreta teporis LUCR. – Od tod subst. sēcrētum -ī, n

1. ločenost, oddaljenost, odmaknjenost, umaknjenost, samota, samoten (odljuden, odmaknjen) kraj: PLIN., Q. idr., secreti longi causa O., secreta nemorum O. oddaljeni gozdovi, horrendae secreta Sibyllae V. samotna votlina (duplina, duplja), ipsa ego te in secreta senis ducam V., se a vulgo ... in secreta remorant H., secretiora Germaniae T. bolj oddaljeni (bolj odmaknjeni) deli, in secretum aliquem abducere L. ali seducere PH. na stran, vstran, nemora et luci et secretum ipsum T. samotnost (samota) sama, dulce secretum PLIN. IUN., ambigua secreta T. dvojni, dvoumni shodi, secretum petit PH. želi si samote; toda secretum petere tudi = zahtevati tajen pogovor s kom (da ti kdo prisluhne na samem), hoteti govoriti s kom na samem: illuc me persecretus secretum petit PLIN. IUN., petito secreto futura aperit T., secretum petenti non nisi adhibito filio dedit SUET., crebra cum amicis secreta habere T. tajne pogovore; in secreto L., CU. na skrivnem, na skrivaj (naskrivaj), skrivoma, tajno; od tod adv. abl. sēcrētō na stran, ob strani, vstran, na skrivnem, (na) skrivaj, tajno, posebej, (le) med dvema, na štiri oči (naspr. palam): PLIN. IUN., IUST. idr., secreto fores te huc seduxi PL., concilio dimisso ... secreto (in occulto) de ... salute cum eo agere C., posebej (na skrivnem), laudatum ... pro contione Iugurtham in praetorium abduxit ibique secreto monuit, ut ... S., secreto narrare CI., colloqui C., L., perconctari L., agitare T., secreto velle te loqui aiebas H., de quibus suo loco dicam secretius COL. nekoliko bolj posebej, consilia secreto ab aliis coquebant L. ločeni od drugih, dicebat ... non palam, sed secretius AUG., quae (sc. inflatio) ventrem interdum cum sono exonerat, interdum secretius SEN. PH. precej brezglasno (tiho).

2. skrivnost, skrivnostnost, tajnost, skrivnostno (tajno) početje (ravnanje, opravilo, opravljanje česa), skriven opravek, skrita vršitev, skrito opravljanje (izvrševanje) česa: legem dederat, sua ne secreta viderent O., nulla lex iubet amicorum secreta non eloqui SEN. PH., animi secreta proferre PLIN., uxor omnis secreti capacissima PLIN. IUN., secreta quoque eius corruptā uxore prodebantur T., secreta patris mitigare T. secretum membrorum AMM. sramna mesta (erogene cone) na telesu; occ. pl. sēcrēta -ōrum, n
a) tajne listine, tajni spisi: in secretis eius reperti sunt duo libelli SUET.
b) tajne umetnosti, tajni čari, tajnosti, skrivnosti, skrivne čarovnije: qui secretiore quaedam se nosse confingit AMM.

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

secūris -is, acc. -im, redko (VARR. AP. NON., L., SEN. RH.) -em, abl. -ī redko (AP., TERT.) -e, f (secāre)

1.
a) enorezna sekira: securis anceps PL., O.
b) dvorezna sekira: securis bipennis VARR. AP. NON. (= subst. bipennis -is, f)
c) sekira kot drevača, drvača, drvaríca, sekáča, morda tudi bavta, balta, bradlja, bradva, bezjača, tesača, têsla, tesaríca, címraka, robílnica, tepáča: PLIN. idr., sonat icta securibus ilex V., fertur quo rara securis H., arida perdam ... frondas et caesa securibus urar O.
d) sekira za kamen (za izsekavanje kamenja v rudnikih): STAT.; kot mesarska sekira, mesaríca za pobijanje žrtev: fugit cum saucius aram taurus et incertam excussit cervice securim V., victima pontificum securim cervice tinget H., candidaque adducta collum percussa securi victima purpureo sanguine pulset humum O.
e) kot bojna sekira: Amazonia securis H., subiguntque in cote secures V., peltis et securibus armati CU.
f) kot rabeljska sekira, s katero so obglavljali zločince in kakršne so nosili liktorji v svojih butaricah: LUCR., FL., LACT. idr., securi ferire ali percutere CI. obglaviti, nudatos virgis caedunt securique feriunt L., securibus cervices subicere CI., saevumque securi aspice Torquatum (ki je dal obglaviti svojega lastnega sina) V., admota cervicibus meis securis SEN. RH.; dvoumno: te, cum securi, candicali praeficio provinciae PL.; preg.: securi Tenediā CI. EP. s tenedsko (tenedoško) strogostjo = z največjo strogostjo, brez usmiljenja (Ten(es) (Ten(n)es), kralj na otoku Tenedos, je namreč pri vsaki obtožbi postavil rablja za tožnikom, da je tega takoj kaznoval, če je obtožil nedolžnega človeka); tako tudi: securim Tenediam, quam minaris, abde aliquo FR. tenedsko (tenedoško) sekiro = strogi naklep.

2. metaf. del vinjaka (vinogradniškega noža), kosirja ali klestilnika, ki se uporablja za sekanje, rezilo, sekalo kot motika, rovnica, kopača, kramp, kopulja, kopuljica: COL.

3. meton.
a) udarec, rana = izguba, škoda: quam te securim putas iniecisse petitioni tuae CI., graviorem infligere securim rei publicae CI.
b) najvišja oblast, katere znamenja v Rimu so bile sekire v liktorskih butaricah, (rimska) (nad)oblast, (rimska) nadvlada, (rimska) prevlada, (rimsko) nadvladje: SEN. PH. idr., Germania colla Romanae praebens securi O., mercatorem cum imperio et securibus misimus CI., respicite ... Galliam, quae securibus subiecta perpetuā premitur servitute C., saevas secures accipiet V., Medus timet secures H., virtus nec sumit aut ponit secures (= magistratūs, honores) H., maiorum virtute vacui a securibus et tributis T.

sēd, sē, sĕd (adv. abl. refl. debla; iz indev. kor. *s(u̯)ē(d) = zase, posebej, brez; prim. skr. sanutár daleč proč, sánutya-ḥ daleč, v daljavi bivajoč, lat. sine brez, got. sundrō, nem. sonder, sondern ampak)

I. adv. sēd pred soglasniki sē posebej, raz, stran, na stran, proč v zloženkah npr. sēd-itiō, sē-cēdō, sē-cernō, sē-iungō, sē-pōnō, sĕ-orsus idr. –

II. praep. z abl. sēd, sē brez; star.: sed fraude na napisih, sē fraude esto TAB. XII AP. CI.; kot predpona sē, sĕ brez-, ne-, v zloženkah npr.: sē-cūrus, sēdulus, sūdus (iz sē-ūdus), so-cors (nam. sĕ-cors). –

III. conj. sĕd (okrajšano iz sēd), v stlat. (od slovničarjev grajani) obl. sĕt

1. ampak, toda, temveč, marveč, pa, a za nikalnicami te zanika: quae contumelia non fregit eum, sed erexit N., non illi imperium pelagi ... sed mihi sorte datum V.; poseb. v zvezah non (nec, neque) solum (modo, tantum) ... sed etiam (quoque, redko et) ne le (samo) ... ampak tudi: non responsum solum benigne legatis est, sed filius quoque Philippi ... legatis datus est L., neque vero se populo solum, sed etiam senatui commisit, neque senatui modo, sed etiam publicis praesidiis et armis, neque his tantum, verum eius potestati, cui ... CI., haec non hostili modo odio, sed amoris etiam stimulis L., non usitata modo praesidia, sed quaedam etiam nova CU., non ipse modo rex obibat urbes ... sed praetores quoque ipsius ... pleraque invaserant CU., non modo favisse, sed et pecuniam dedisse CI. EP.; brez etiam (quoque) = ne le (samo) ... ampak celo: negotiis non interfuit solum, sed praefuit CI.; z zanikanim glag. v prvem členu: non modo non minuitur, sed etiam augetur CI.; brez etiam (quoque): non modo non adesse, sed esse cum Verre CI. ampak celo; popravljajoč: non modo id virtutis non est, sed potius immanitatis CI.; pomanjšujoč: non modo ... sed ne ... quidem ne le ... ampak še celo ne (ampak niti ne): CI.

2.
a) toda, ali, pa, pa vendar, ali vendar, pa seveda (za trdilnimi izrazi in stavki protivno omejujoč, zanikujoč ali popravljajoč): manu confligere immane est, sed cum tempus postulat, decertandum est CI., Pausanias magnus homo, sed varius in omne genere vitae fuit N., Catoni studium modestiae, decoris, sed maxime severitatis erat S.; z zanikanim glag.: ademit Albino nomen, sed benevolentiam non ademit CI.; pogosto v zvezah sed autem PL., V., O., sed enim CI., V., O., sed enimvero L.
b) (stopnjujoč predhodno misel) pa, pa tudi, pa seveda: clavas? sed probas PL.; nav. v zvezi sed etiam (vendar) pa tudi, da, tudi: avarissimae, sed etiam crudelissimae CI., consilium defuit, sed etiam obfuit CI.; tako tudi: sed et, sed et ... quoque SUET.

3. (pri prehodih, kadar se govorjenje pretrga, prekine in zopet povzame) toda, vendar, torej, pravim: sed satis verborum est: cura, quae iussi PL., sed haec hactenus CI., sed redeamus ad Hortensium CI., sed sit iam huius disputationis modus CI., sed tu sine plura V.; (za vrivki): ut peroravit (nam peregerat ...), sed ut peroravit ... CI., cum ex urbe Catilinam eiciebam (non enim vereor huius verbi invidiam ...), sed tum ... CI. toda takrat, pravim ...

séduction [sedüksjɔ̃] féminin zapeljevanje, zapeljivost, draž, čar

séduction de la jeunesse zapeljevanje mladine
exercer une séduction irrésistible biti tako zapeljiv, da se ni moči upirati

seem [si:m] neprehodni glagol
zdeti se, zazdeti se, dozdevati se, videti se

all seemed pleased vsi so bili videti zadovoljni
apples do not seem to grow here videti je (najbrž) jabolka ne rastejo tu
I seem to be... zdi se, da sem...
it seems to me zdi se mi, mislim
it seems good to me zdi se mi prav (dobro)
it seems that he cannot deny it videti je (kazno je), da ne more tega zanikati
I seem to have known them for ages zdi se mi (imam vtis), da jih poznam že celo večnost
I can't seem to unlock this door teh vrat preprosto ne morem (znam) odpreti
he does not seem well ni videti (čisto) zdrav
she seems to be tired videti je utrujena
so it seems tako se zdi, tako je videti
there seems no need of help zdi se, da pomoč ni potrebna
arhaično me seems, me seemeth zdi se mi
me seemed zdelo se mi je

seguito m

1. spremstvo

2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)

3. naklonjenost:
avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri

4. zaporedje, vrsta

5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
e via di seguito in tako naprej
in seguito nato, zatem
in seguito a, a seguito di zaradi
fare seguito a admin. odgovoriti

6.
cane da seguito lovstvo pes sledec

según po, ustrezno, zaradi; kar se tiče

según factura po fakturi
según su deseo ustrezno Vaši želji
según mi leal saber y entender po moji najboljši vednosti in vesti
según me consta kolikor mi je znano
según él po njegovem mnenju
según eso torej, potemtakem
según la regla po pravilu
según esté el tiempo ustrezno temu, kakšno bo vreme
según se desee po želji
según lo que dicen, según se dice po tem, kar se govori; kot pravijo
todo queda según estaba vse ostane pri starem
según y como, según y conforme popolnoma tako kot; po tem, kako ...
voy contigo o me quedo, según morda grem s teboj ali pa ostanem tu
¿Vas conmigo? - ¡Según (y como)! Greš z menoj? - Bomo videli. Kakor bo naneslo.

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

Sēius 3 Séj(ev), ime rimskega rodu. Poseb. znani so:

1. M. Seius Mark Sej, bogat rimski vitez, edil l. 74, Ciceronov in Atikov prijatelj: VARR., CI.

2. M. Seius Mark Sej, prijatelj Decima Bruta, je l. 52 tožil Lucija Savfeja: CI. EP.

3. Q. Seius Postumus Kvint Sej Postum; Klodij ga je dal zastrupiti, ker mu ni hotel odstopiti svoje hiše: CI.

4. Seius Tubero Sej Tubero(n), Germanikov legat, je bil l. 24 po Kr. obtožen rovarjenja, vendar so ga spoznali za nekrivega: T. – Od tod adj. Sēiānus 3 Séjev
a) = viteza Marka Seja: aedis, pastiones VARR.
b) = nekega Gneja Seja, ki je trdil, da ima konja, ki je potomec Diomedovih konj. Ta konj je prinesel pogubo tako njemu (l. 43 so ga usmrtili kot izobčenca) kot tudi vsem svojim poznejšim lastnikom; od tod preg.: ille habet equum Seianum GELL. ta ima Sejevega konja = ta človek nima sreče. Kot subst. nom. propr. Sēiānus -ī, m Seján = Sejev sin. Poseb. znan je L. Aelius Seianus Lucij Elij (Ajlij) Sejan, sin Seja Strabona, posinovljenec Elijevega (Ajlijevega) rodu, zloglasni in mogočni prefekt pretorijanske garde (praefectus praetorio), zaupnik cesarja Tiberija; l. 31 po Kr. je bil usmrčen, ker je hlepel po prevzemu cesarske oblasti: T., SUET. Od tod adj. Sēiāniānus 3 Sejánov, sejánski, sejanijánski: iugum, satellites SEN. PH.

sejáti to sow; to seed; (presejati) to sieve, to riddle

sejáti žito to sow corn
sejáti razdor to sow discord, to sow (the seeds of) dissension
sejáti teror to sow terror
sejáti seme sovraštva (upora) to sow the seeds of hatred (of revolt)
sejáti veter in žeti vihar to sow the wind and reap the whirlwind
treba je sejáti, če hočeš žeti one must sow if one wishes to reap
kakor boš sejal, tako boš žel as you sow so you shall reap

sekalec samostalnik
1. (sprednji zob) ▸ metszőfogPred petnajstimi leti sem kot otrok nerodno padel in si okrušil zgornji sekalec. ▸ Tizenöt éves gyermekként ügyetlenül estem és letörtem a felső metszőfogamat.Okli so pravzaprav podaljšani zgornji sekalci in rastejo vse slonovo življenje. ▸ Az agyarak gyakorlatilag megnyúlt felső metszőfogak, és az elefánt egész életén át folyamatosan nőnek.Ko bober grize les, se sekalci obrabljajo, a potem spet zrastejo. ▸ Amikor a hód rágcsálja a fát, a metszőfogai lekopnak, de utána újra visszanőnek.

2. (kdor podira drevje) ▸ favágó
V gozdovih dela še približno 90 sekalcev in traktoristov, voznikov in drugih delavcev. ▸ Az erdőkben még körülbelül 90 favágó és traktoros, valamint fuvarosok és más munkások dolgoznak.
Vsaj deset mesecev letno preživi tako rekoč v džungli, kjer je vodja ekipe sekalcev cedrovine. ▸ Egy év alatt 10 hónapot tölt úgyszólván a dzsungelben, ahol a cédrusfákat kitermelő favágók csapatának a vezetője.

sékati (-am)

A) imperf.

1. tagliare (la legna); tagliar via, abbattere; troncare, disboscare:
gozd sekati na golo disboscare totalmente
sekati glave decapitare, tagliare le teste

2. (biti speljan čez) tagliare, incrociare, intersecare:
cesta seka reko, železnico la strada supera il fiume, incrocia la ferrovia

3. pren. (prekinjati določeno stanje) rompere, squarciare:
svetloba seka temo la luce squarcia le tenebre

4. pren. (udarjati) battere; ekst. sparare:
veje so ga sekale po obrazu i rami gli battevano sul volto
s puškami sekati po sovražniku sparare (coi fucili) ai nemici

5. pog. sekati jo (iti) andare:
sekati jo peš andare a piedi

6. pog. sekati ga (počenjati neumnosti) fare sciocchezze, combinare guai, combinare pasticci, combinarne grosse:
žena mu ga seka la moglie ne combina di tutti i colori
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. sekati besede, stavke staccare le parole, le frasi
(z avtom) sekati ovinek tagliare la curva
bil je tako potrpežljiv, da bi na njem lahko drva sekal aveva la pazienza, la capacità di sopportazione di Giobbe
pren. brenclji so neusmiljeno sekali i tafani mordevano senza pietà
mat. premica seka kot la retta taglia l'angolo

B) sékati se (-am se) imperf. refl.

1. stracciarsi (alle giunture)

2. incrociarsi, intersecarsi; mat. intersecarsi:
na vogalu se sekata Beethovnova ulica in Tržaška ulica all'angolo si incrociano via Beethoven e via Trieste
mat. v težišču trikotnika se sekajo srednjice il baricentro del triangolo è il punto in cui si intersecano le mediane

sektaški pridevnik
1. (o odcepljeni verski skupnosti) ▸ szektás, szekta-Bejrut ponuja popolno odslikavo sektaških delitev, ki sicer določajo državo. ▸ Bejrút tökéletesen tükrözi a szektás megosztottságot, amely egyébként meghatározza az országot.Bela hiša je pozvala k čim hitrejši politični tranziciji v Siriji, saj bi le tako imeli večje možnosti preprečiti sektaško državljansko vojno. ▸ A Fehér Ház gyors politikai átmenetet sürgetett Szíriában, mivel ez nagyobb esélyt adna az országnak arra, hogy elkerülje a szektás polgárháborút.
Sektaško nasilje je povzročilo eno izmed največjih begunskih kriz na Bližnjem vzhodu. ▸ A szektás erőszak a Közel-Kelet egyik legnagyobb menekültválságát okozta.

2. (o koristih ozke skupini ljudi) ▸ szektás
Bistvo sektaškega obnašanja je prav v tem, da drugemu odrekamo pravico do pravilnega razmišljanja in izključujemo vse, ki mislijo drugače. ▸ A szektás magatartás lényege éppen az, hogy megtagadja másoktól a helyes gondolkodás jogát és kizárja a másként gondolkodókat.
Edvard Kardelj je v raznih svojih delih razložil, kako se je partija od 1934. leta začela otresati sektaških pogledov in je sprevidela, da bo samo v tesni povezanosti z ljudskimi množicami lahko uresničila svoje cilje. ▸ Edvard Kardelj több művében kifejtette, hogy a párt 1934-től kezdve hogyan kezdte levetni magáról a szektás nézeteket, és felismerte, hogy csak a néptömegekkel szoros együttműködésben képes elérni a céljait.

self množina selves [self, selvz]

1. samostalnik
sam (poedinec); svoja osebnost, jaz; prava narava; osebne koristi, egoizem, sebičnost, samoljubje
filozofija jaz, subjekt
biologija enobarvna cvetlica (žival)

my humble self, my poor self moja malenkost
my former (better) self moj prejšnji (boljši) jaz
his own self, his very self njegov lastni jaz
his second self njegov drugi jaz; njegov intimen prijatelj; njegova desna roka
your good selves trgovina vaša spoštovana firma
our noble selves hudomušno mi
knowledge of self poznavanje samega sebe
pity's self poosebljeno usmiljenje
a study of the self študija o jazu
he cares for nothing but self on se briga le za svoj lastni jaz
he has no other guide but self nima drugega vodnika kot svoje samoljubje
self do, self have kakor si boš postlal, tako boš spal
to refer everything to self vse nase, v svojo korist obračati
self is a bad guide to happiness sebičnost je slab vodnik k sreči

2. pridevnik
enoten, brez primesi, naraven (barva)
arhaično isti

a self trimming pozamenterija iz istega (enotnega) materiala

3. zaimek
sam

a cheque drawn to self nase izstavljen ček
a ticket admitting self and friend vstopnica za sebe in za prijatelja

sembler [sɑ̃ble] verbe intransitif zdeti se; dajati vtis

ce me semble tako se mi zdi
il semble être malade videti je bolan; zdi se, da je boian
que vous en semble? kaj se vam zdi, kaj mislite o tem?
à ce qu'il me semble kakor se mi zdi
si bon vous semble če se vam ljubi, če hočete
je travaille quand bon me semble delam, kadar hočem
sembler bon biti všeč, prijati
il m'a semblé bon de rester chez moi prijalo mi je ostati doma

sembrar [-ie-] (po)sejati; raztrositi, posuti (de z); (raz)širiti (nauk); vplesti (izreke, pregovore)

sembrar de arena s peskom posuti
sembrar en la arena (fig) na pesku zidati
sembrar discordia (za)sejati razdor
sembrar el pánico paniko širiti
quien bien siembra, bien recoge kakor si sejal, tako boš žel

sēmentis -is, acc. -em in -im, abl. -ī in (pesn. in neklas.) -e, f (sēmen)

1. sejanje, (po)setev, posèv, sév: PL., COL., PLIN. idr., quid sit sementis ac messis CI. sementem (sementim CA.) facere L. (po)sejati, sementes quam maximas facere C. posejati kar največ (žita); preg.: ut sementem feceris ita metes CI. kakor boš (po)sejal, tako boš žel, kakršna setev, taka žetev; metaf.: a dis immortalibus malorum sementem esse factam CI., sementis proscriptionis CI. EP.; šalj.: hisce ego iam sementem in ore faciam pugnosque obseram PL. tem bom obraz posejal z udarci in jih obdelal s pestmi = te bom dodobra nabil (nabunkal, premlatil).

2. meton. setev =
a) čas setve: agro sicco per sementim CA. ob setvi.
b) kar je vsejano α) vsejano seme: multorum dierum sementis uno die surgit COL. β) setvina, setev, posevek, poseb. zraslo, mlado žito: vos date perpetuos teneris sementibus auctūs O., sementes tempestiviores GELL. – Soobl. sēmentium -iī, n: IT.; v pl.: AUG.; inačica v pl. sēmenta -ōrum, n: AUG.

semper, adv. (iz *sem = ἕν (prim. semel) in per skozi (prim. parum-per) = „venomer“)

1. zmerom, zmeraj, vsevdilj, vedno, vselej, venomer, ves čas, nenehno, kar naprej; večinoma pri glag.: PL., TER., CA. idr., hoc ego semper optabam ab dis immortalibus CI., id hodie quoque publice semper refectum manet L. redno, vento semper rubet aurea Phoebe V.; v skrajšanih stavkih tudi pri adj.: o mea frustra semper verissima auguria CI., avidam ulteriorum semper gentem L., semper mustum PLIN.; atrib. pri subst. (izpeljanih iz glag.) = nenehen, stalen, veden, trajen, neprestan, vsakokraten, večen: PL., TER. idr., ego pacis semper laudator CI., Hasdrubal pacis semper auctor L., omnes Siciliae semper praetores CI.

2. od nekdaj, od zdavnaj: semper tuum, nuper meum, semper verna PLIN. IUN.; semper okrepljen z adv. cottidie, perenne, adsidue idr. ali adj. adsiduus, omnis: ea mihi cottidie ... semper supplicat PL., lucrum ut perenne vobis semper suppetat PL., ne semper ... adsidue agendi sint mihi TER., cum ruri adsiduus semper viverit CI., assiduis uvida (sc. rura) semper aquis O., ibi semper omne vitae spatium famula fuit CAT.; tako tudi semper et ubique PETR., Q., SUET.