Franja

pár (nekaj) quelques

pred par dnevi il y a quelques jours

paraître* [parɛtrə] verbe intransitif pojaviti se, pokazati se, nastopiti; iziti, izhajati; zdeti se, videti se; izdajati se za; masculin videz

paraître en justice nastopiti pred sodiščem
il paraît que ... zdi se, videti je, da ...
il y paraît to se vidi
il paraît ne pas savoir (on) najbrž ne ve
il ne paraît pas son âge ne kaže svoje starosti (svojih let), videti je mlajši, kot je v resnici
il a paru à son avantage pokazal se je v (svoji) dobri luči
faire paraître un livre objaviti knjigo
vient de paraître pravkar izšlo
il est paru une nouvelle édition de cet ouvrage izšla je nova izdaja tega dela
chercher, aimer à paraître rad vzbujati pozornost
(populaire) paraît qu'on va avoir la guerre pravijo, kaže, da bo vojna
désir masculin de paraître želja, da bi briljirali, se odlikovali, naredili zelo dober vtis

parasceuē -ēs, f (gr. παρασκευή) pri Judih dan pred sabatom (soboto), dan pripravljanja: Eccl.

parità f

1. enakost:
la parità dei cittadini di fronte alla legge enakost državljanov pred zakonom
a parità di, in parità di ob enakih, pod enakimi:
a parità di condizioni pod enakimi pogoji

2. šport izenačenje, izenačitev:
risultato di parità neodločen izid
portarsi in parità izenačiti

3. pariteta

partēnza f

1. odhod:
essere in partenza biti tik pred odhodom
partenza dal mondo pren. smrt
punto di partenza pren. izhodišče

2. šport start

3. odhod (vozila):
segnale di partenza znak za odhod

4. film prva klapa

Parthenopaeus -ī, m (Παρϑενοπαῖος) Partenopáj, eden izmed sedmerice pred Tebami: Pac. ap. Non., V., Stat., Hyg.

passer [pɑse] verbe intransitif (mimo, skozi, naprej) iti; teči mimo; preiti, miniti; izdelati (v šoli); biti veljaven, veljati (pour za); spregledati, oprostiti (sur quelque chose kaj); verbe transitif podati; iti mimo (quelque chose česa); prekositi; presegati; prepeljati (o brodu), pretlačiti skozi sito, pasirati (npr. paradižnik); prebiti, preživeti (čas); izdelati, napraviti (izpit); prevleči (en z); podati (žogo); predvajati (film), zavrteti, igrati (gramofonsko ploščo); obleči (suknjič ipd.)

se passer vršiti se, odigravati se, (z)goditi se; poteči, miniti; popustiti; vzdržati se (de quelque chose česa); odreči se (de quelque chose čemu); lahko pogrešati, biti brez, prebiti brez; prenesti (bolezen)
passe! naj bo! zaradi mene! no prav!
passe encore to naj bi še bilo, to naj bi še šlo
passons! pustimo to!
on ne passe pas ni prehoda
défense de passer prehod prepovedan
passer par les armes ustreliti
passer des aveux priznati
passer du blanc au noir pasti iz ene skrajnosti v drugo
passer de bouche en bouche iti od ust do ust
passer capitaine postati stotnik, kapitan
passer son chemin iti naprej po svoji poti
passer commande naročiti, izvesti naročilo
cela se passe de commentaires komentarji za to niso potrebni
passer en compte (commerce) vknjižiti, zaračunati
passer condamnation priznati krivico
passer du côté de prestopiti na stran, k; spremljati
passer de l'autre côté (pre)iti na drugo stran
passer en couleur (po)pleskati
passer au crédit (commerce) vpisati v dobro
passer au crible, au tamis prerešetati, presejati
passer en dépense (commerce) vpisati v breme
le camion lui est passé dessus tovornjak ga je povozil
passer devant prehiteti
passer par écrit napisati
passer écriture, dans les livres (commerce) vknjižiti
passer à l'ennemi preiti k sovražniku
en passer par quelque chose imeti kaj za seboj
passer l'éponge sur quelque chose oprostiti kaj
passer un examen napraviti izpit
se faire passer pour quelqu'un izdajati se za koga
faire passer quelqu'un par où l'on veut delati s kom vse, kar hočemo
faire passer en justice postaviti pred sodišče
passer dans le feu pour quelqu'un iti za koga v ogenj
passer un film predvajati film
passer en force de chose jugée (sodba) postati pravnomočen
passer en force de loi dobiti zakonsko moč
passer en fraude vtihotapiti
passer sa fureur sur quelqu'un stresti svojo besnost na koga
passer la main (politique) potegniti se nazaj, umakniti se
passer pour un honnête homme veljati za poštenjaka
passer par les mains de quelqu'un iti komu skozi roke
passer un marché skleniti kupčijo
passer la mesure iti čez mero, prenapeti lok
passer de mode iti iz mode, postati nemoderen
cette monnaie ne passe plus ta denar ni več v veljavi
passer une bonne nuit prebiti dobro noč
passer à l'ordre du jour preiti na dnevni red
passer outre iti preko vsega
passer outre à preiti k
passer par quelque chose (morati) iti skozi
passer le pas (figuré) ugrizniti v kislo jabolko; umreti
passer en proverbe preiti v pregovor
passer en revue (militaire) pregledati (čete); kontrolirati, natančno pregledati
savoir se passer de opraviti brez, moči shajati brez
passer sous silence molče iti preko
passer à tabac (populaire) (pre)tepsti
passer en tan (chamois, mégie) (na irh, belo) strojiti
passer à l'ordre d'un tiers žirirati (menico)
je passe sur les détails ne omenjam podrobnosti
passer sur le ventre, sur le corps à quelqu'un iti preko koga, pregaziti koga
cela me passe tega ne razumem
cela a passé à la fleur de corde to je viselo na nitki
cela passe mes forces to presega moje moči
cela passe l'imagination tega si ni mogoče predstavljati
l'envie m'en a passé minilo me je veselje za to
il passe mal son temps, le temps slabo je z njim, slabo mu gre
il me passe par la tête pade mi v glavo, pride mi na misel
passer à la visite médicale iti na zdravniški pregled
il passera par mes mains (familier) mi bo že prišel v roke
il faut en passer par là moramo ugrizniti v (to) kislo jabolko
ça lui passera to ga bo minilo
que cela ne nous passe pas to naj ostane med nama
y passer doživeti (težko) preskušnjo; umreti

passo¹ m

1. korak:
passi malfermi, sicuri negotovi, odločni koraki
passo dell'oca voj. gosji korak
a gran passi pren. naglo
a passi da gigante pren. z orjaškimi koraki
allungare il passo pospešiti korak
dare un passo avanti, indietro iti korak naprej, korak nazaj
fare il passo più lungo della gamba pren. previsoko ciljati, precenjevati svoje sposobnosti
primi passi prvi koraki (tudi pren.);
a ogni passo pren. na vsakem koraku
passo passo, un passo dopo l'altro korak za korakom (tudi pren.);
segnare il passo pren. stopicati na mestu
tornare sui propri passi vrniti se nazaj; pren. začeti znova
fare due, quattro passi sprehoditi se

2. korak (prostorska oddaljenost):
a pochi passi da qui tu blizu
essere a un passo da qcs. biti tik pred tem, da kaj dosežeš

3. korak, hoja:
di passo, a passo d'uomo korakoma
di buon passo hitro
a passo di lumaca po polževo
di pari passo enako, hkrati, istočasno
di questo passo pren. če bo šlo tako naprej
e via di questo passo pren. pog. in tako naprej
al passo con v koraku s, z
mettersi al passo con i tempi iti v korak s časom; ekst. stopinja

4. korak (pri plesu); ples

5. pren. korak, pobuda, odločitev; poskus:
fare i passi necessari per qcs. storiti potrebne korake za
un passo rischioso tvegana odločitev, tvegan korak
fare un passo falso napraviti napačno potezo, narobe se odločiti; polomiti ga
fare il gran passo pren. sprejeti usodno odločitev

6. pren. odlomek; glasba pasaža

7. korak (dolžinska mera)

8. strojn. korak

9. film
film a passo normale navadni film
film a passo ridotto ozki film

pásti¹ (padem) to fall; to drop; to slump; to tumble; to decrease, to decline; (vpliv) to wane; to ebb; (cene) to go down, to depreciate; to sink

pásti s konja to fall off (ali from) a horse, to be spilled, to come a cropper; (z višine) to topple down
pásti v boju to fall in action; (strel) to be heard; (v šoli) to do badly, to come down; (pri izpitu) to fail, to be ploughed
padel je na bojnem polju, na bojišču he was killed on the battlefield
pásti komu v besedo to interrupt someone
pásti po dolgem in širokem na tla to fall spread-eagled on the floor
pásti komu na hrbet to attack someone from behind, to stab someone in the back
pásti v oči to catch the eye
padel je z drevesa he fell from a tree
pásti v nezavest to faint, to swoon
pásti na nos to fall on one's face
padel sem v nemilost pri njem I lost his favour
padel je na izpitu he failed his examination
kocka je padla (figurativno) the die is cast
pásti na noge (tudi figurativno) to land on one's feet
pásti na zemljo to fall on the ground
novoletni dan pade na četrtek New Year's Day falls on a Thursday
otrok je padel the baby has fallen over (ali has had a tumble)
nizko pásti, globoko pásti (figurativno) to come down in the world, to sink low
to mi je padlo v naročje (figurativno) I got it without effort (ali without exertion)
padlo mi je na pamet, na um it suddenly struck me, it mashed through my mind, the thought struck me
pásti v pozabo to fall into oblivion, to fall into disuse
padla mu je okoli vratu she embraced him, she threw her arms round his neck
pásti na kolena to kneel down
pásti na kolena pred... to fall on one's knees before..., to prostrate oneself before...
padel je sovražniku v roke he fell into the hands of the enemy
to mi je kot z neba padlo (figurativno) it came as a windfall to me, it came like a godsend to me
sekira mi je padla iz rok the axe dropped from my hand
sekira mu je padla v med (figurativno) he sees his most fervent desires fulfilled, he is favoured by luck
pásti v nemilost to fall into disfavour
pásti v zmoto to fall into error
pásti pod zakon to come under a law, to fall within the scope of a law
zastor je padel the curtain has dropped
vlada je padla the government has been overthrown
nisem na glavo padel (figurativno) I am no fool
jabolko ne pade daleč od drevesa (figurativno) like father, like son
pazi, da ne padeš! mind you don't fall!

patriarhat samostalnik
1. (družbeni sistem) ▸ patriarchátusMislim, da je patriarhat nezadržno povezan z položajem moči. ▸ Úgy gondolom, hogy a patriarchátus elválaszthatatlanul kapcsolódik a hatalmi pozícióhoz.
Obstajajo kulture, v katerih je patriarhat še vedno zelo živ in očetova beseda največ velja. ▸ Vannak kultúrák, ahol a patriarchátus még mindig nagyon is él és ahol az apa szava nyom a legtöbbet a latban.

2. v krščanski cerkvi (o ozemlju) ▸ patriarchátus, patriarkátusKo je rimska cerkev naposled uničila oglejski patriarhat, ga je nadomestila s cerkvijo beneškega Marka. ▸ Amikor a római egyház végül föloszlatta az Aquileiai Patriarkátust, a helyére a velencei Szent Márk-templom került.Patriarh je namreč pred Langobardi zbežal v Gradež, ki je postal novi sedež patriarhata. ▸ A pátriárka a langobardok elől Gradóba menekült, amely a patriarchátus új székhelye lett.

Patroclus -ī, m (Πάτροκλος) Pátroklos

1. Menojtijev sin, Ahilov bratranec in prijatelj; pred Trojo ga je ubil Hektor: O., Pr. (z gr. acc. -on) Hyg. — Pesn. soobl. Patricolēs (po gr. soobl. Πατροκλῆς): o Patricoles, ad vos adveniens auxilium et vestras manus peto priusquam oppeto malam pestem mandatam hostili manu Enn. fr., Enn. ap. Ci., Hercules atque Achilles, quorum arma et tela gestata sunt a Patricole et Philocteta Fr. —

2. Perzejev namestnik: L.

3. ime nekega slona kralja Antioha: Plin.

patrōnus -ī, m (pater)

I. patrón = pokrovitelj, zaščitnik, zastopnik, varuh, zavetnik, branilec, branitelj (naspr. cliens).

1. V najstarejši dobi je imel plemenitaš okoli sebe kopico napol svobodnjakov (clientes), ki jih je zastopal pred sodiščem, ker nesvobodni niso veljali za pravno sposobne. To razmerje je bilo trajno in tudi posvečeno po verski plati, ker se je klient udeleževal družinskih daritev (sacra gentilicia): quot enim clientes circa singulos fuistis patronos, tot nunc adversus unum hostem eritis L.

2. V poznejšem času je patronus od ljudi nižjih stanov (poseb. še od mest in pokrajin) svobodno izmed imenitnih rim. mož voljeni zaščitnik (zastopnik, branilec): coloniae Ci., agri Piceni Ci., ii, qui civitates aut nationes devictas bello in fidem receperunt, earum patroni sunt Ci.; tudi gospodar, patron kakega osvobojenca, ker je osvobojeni suženj ostal pod varstvom svojega gospoda: Ci., corrupti in patronos liberti T. —

II. metaf.

1. branilec, zagovornik, zastopnik pred sodiščem, odvetnik (naspr. accusator): Q., iudicis est semper verum sequi, patroni verissimile defendere Ci., p. causae (pravde) Ci. = odvetnik.

2. sploh branilec, zaščitnik, zastopnik: foederum, iustitiae Ci., plebis L., Iust.

Paventia -ae, f (pavēre) Pavéncija, boginja, ki varuje otroke pred nenadnim strahom: Aug.

paveō -ēre, pāvī (prim. gr. πτοιέω (πτοέω) bojim se, πτοία (πτόα) strah, bojazen) od strahu (vz)trepetati, zatrepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu; z abl. causae: mentes speque metuque pavent O., p. novitate O., admiratione L.; z gr. acc.: pavet agna lupos H., p. vana miracula L., omnia S., casum T., nec pedibus tantum pavendas serpentes Plin. iun. ni se treba samo nogam bati kač; z ad in acc.: p. ad omnia L., ad singulos nuntio L., ad necopinatum tumultum L.; z dat. (= za koga): Pl., Ter., Aur., sibi pavens T. v skrbeh zase; z inf.: pavetque laedere umbras O., nec illae numerare aut exigere plagas pavent T., nec pavet hic populus pro libertate subire Lucan.; z ne in cj.: id paves, ne ducas tu illam Ter., paventibus cunctis, ne eadem quae sub Gallieno fuerant provenirent Vop.; adj. pt. pr. pavēns -entis od strahu drhteč, trepetajoč, tesnobnih občutkov, v strahu, (pre)plašen, boječ: S. idr.; pl. paventes Plin. iun. strašljivci, bojazljivci, boječneži (naspr. securi).

pavescō -ere, pāvī (incoh. k pavēre) prestrašiti se, (pre)plašiti se, (z)bati se, tesno biti (postati) komu pri srcu: velut pavescentes et deprecantes Q.; z abl. causae: omni strepitu L.; z gr. acc. (česa, zaradi česa, pred čim): bellum T., indicium magistratuum T., inania legionum nomina non pavescere T., manes umbrasque Sil.; pass.: quoniam bene generaliter pecuniosus pavescitur Cass.; z ad in acc.: ad tactum Col., ad caeli fragorem Sen. ph.

pavillon [pavijɔ̃] masculin

1. paviljon; hišica, vrtna hišica; prekrita terasa; histoire šotor

2. marine zastava; mornarica (neke dežele)

3. odmevnik, (pri pihalih)

pavillon de chasse lovski paviljon, lovska koča
pavillon amiral admiralska zastava
pavillon national državna zastava
pavillon de l'oreille (anatomie) uhelj
pavillon de signaux signalna zastava
pavillon de quarantaine zastava, ki oznanja nalezljivo bolezen na ladji
pavillon de guerre bojna zastava (na ladji)
amener (le) pavillon vdati se
baisser pavillon devant quelqu'un (familier) ukloniti se komu, kapitulirati pred kom
battre le pavillon yougoslave pluti pod jugoslovansko zastavo
naviguer sous pavillon étranger pluti pod tujo zastavo
pavillon noir, pavillon à tête de mort piratska zastava

pavitō -āre -āvī (frequ. k pavēre) od strahu (zelo) trepetati, bati se, plašiti se koga, česa, v strahu biti zaradi koga, česa, pred kom, čim, v skrbeh biti zaradi koga, česa, tesno biti komu pri srcu: Petr., Sil., Macr., Amm. prosequitur pavitans et ficto pectore fatur V., vix adeo adgnovit pavitantem ac dira tegentem supplicia V., pueri in tenebris pavitant finguntque futura Lucr. pavitante gressu sequere pallentes vias Sen. tr., quam simul effusis pavitantem fletibus heros flagrantesque genas vidit Val. Fl., tum vero adspiceres pavitantem et condere semet nitentem sociis iuvenem Sil., quam restare viro labem, qui accedere portis audeat ac dirum veniat pavitantibus omen! Sil.; occ. tresti se zaradi mrzlice (vročice) = imeti mrzlico (vročico), bolehati za mrzlico (vročico), biti mrzličen (vročičen): uxorem Philumenam pavitare nescio quid dixerunt: id si forte est nescio Ter., pavitantes palpebrae Cael.

pavor (stlat. pavōs) -ōris, m (pavēre) trepet(anje), tresenje, drget(anje), tesnoba, prepadenost, nelagodje, strah, prestrašenost, bojazen, groza, srh, zona: Enn. ap. Ci., Hirt., O., Lucr., Lucan., Sil. idr., inconsultus, simulatus L., caecus T., pavor, metus mentem loco movens Ci., pavorem facere (o okoliščinah) L. vzbuditi (vzbujati), navda(ja)ti, pavorem alicui inicere, offundere L. koga spraviti v strah, preplašiti, prestrašiti koga, p. aquae Plin. strah pred vodo, hidrofobija, pavor est ali pavor aliquem capit, ne … L. (po skladu glag. timendi); pl. pavōrēs T., Lucan., Plin., Val. Fl. tesnobni občutki, stiske, strahovi, bojazni; occ.

1. radostni drget, drget zaradi željnega pričakovanja, napeto pričakovanje: Sil., dum ruunt currus, haurit corda pavor pulsans V.

2. nabožni strah, verski strah, versko spoštovanje, strahospoštovanje, bojazen: priscus Sil. — Pooseb. Pavor -ōris, m (= gr. Φόβος) Pávor = „Strah“, bog strahu: L., Val. Fl., Arn., Lact.

Opomba: Star. soobl. pavōs -ōris, m: Naev. fr., Pacuv. fr.

pazi|ti se (-m) aufpassen; sich vorsehen (pred vor), auf der Hut sein, sich in Acht/acht nehmen; pri delu ipd.: (ne pretiravati) sich schonen

pedir [-i-] (po)želeti, zahtevati, prositi; beračiti; moliti; naročiti (blago); vprašati po; potegovati se za

pedir a zahtevati od, prositi, obrniti se na
pedir agua, pedir de beber prositi za vodo
pedir cuenta (a) zahtevati obračun (od)
pedir de nuevo, volver a pedir zopet naročiti
pedir en justicia tožiti, pozvati pred sodišče
pedir en matrimonio, pedir la mano (de) prositi za roko, (za)snubiti (dekle)
pedir un favor (a) prositi za uslugo
pedir géneros naročiti blago
pedir gracia prositi za milost
pedir (la) hora vprašati, koliko je ura
pedir informes (de) poizvedovati (o)
pedir mucho zahteven biti; predražiti (blago)
pedir la palabra prositi za besedo
pedir por Dios beračiti
pedir (dinero) prestado (denar) si izposoditi (a od)
se lo pido prosim Vas za to
le pido perdón prosim Vas oproščenja
a pedir de boca po želji, kot srce poželi
un plato que no hay más que pedir sijajna jed