spīrō -āre -āvī -ātum (indoev. kor. *speis-, *(s)pei̯s- pihati, dihati; prim. skr. picchōrā piščal, lat. spīritus, spīrāculum, sl. piskati; prim. tudi indoev. kor. *speus- v lat. pustula, gr. σπέος, σπήλαιον, σπῆλυγξ jama, duplina)
I. intr.
1. (za)pihati, (za)veti, (za)pihljati: Plin., Amm. idr., cum venti a Pontico mari spirant Cu., spirant aurae V., nec zephyros audis spirare secundos V., coepit … spirare valentius eurus O., notus, adverso tepidus qui spirat ab axe O., spirant flumina O., spirantibus flabris Lucr., austri clementius spirant Stat., spirat de litore Coo aura Lucan.; di, spirate secundi V. pošljite = (naklonite) ugoden veter; aura spiravit illi V. je pihnil (zapihal) vanj; pren.: quod si tam facilis spiraret Cynthia nobis Pr. = ko bi nam šla na roko; metaf. pihati, puhati, bruhati, buhati, hrumeti, bučati, vršati, vršeti, šumeti, vreti, peniti se: spirat … pectore flamma O., spirans immane V. strašno sopihajoč, ignibus spirare V. bruhati ogenj, veneno spirare Lucan. ali venenis spirare Val. Fl. puhati strup = ukvarjati se s strupom, freta spirantia V., quā vada non spirant V. kjer se buhajoči valovi ne razbijajo, spirant procellae Sen. tr., quid agam brumā spirante? Iuv., graviter spirantes hydrae V. sikajoče.
2. occ.
a) dihati, zajemati sapo, živeti: Cels., Cu., Plin. idr., vivere ac spirare Ci., dum quidem spirare potero Ci., ne spirare quidem sine metu possunt Ci., ab eo spirante defendi Ci., Catilina … repertus est, paululum etiam spirans S., quod spiratis, quod vocem mittitis, indignantur L., spirantīsque animos … misit Pr., cum spirantes mixtas hinc ducimus auras Lucr., quod querulum spirat Mart. tožeč vzdihuje; metaf. α) (še) dihati = (še) živeti, (še) biti živ, (še) utripati, (še) obstajati, (še) biti dejaven, (še) delovati: videtur Laelii mens spirare in scriptis Ci., spirante etiam re publicā Ci., spirat adhuc amor H., spirantia exta V. še utripajoče, še toplo, spirantes artus Sil., spirantīsque invenit artus Lucan., spirantia corpora Lucan., spirant venae Sen. tr. β) (o umetninah upodabljajočih umetnosti) navidezno dihati ali biti živ = biti videti kakor živ, biti poln življenja, biti posnet po življenju, biti upodobljen kot (kakor) resničen, biti odsev resničnosti, biti odslikava življenja (resničnosti): spirantia signa ali aera (kipi) V., spirantes referens subtemine vultus Sil., spirat picta tabella Mart., spirat Apellea redditus arte Mart.; tako tudi: lamentis veris et spirantibus Gell. (o igralcu).
b) biti navdan s pesniškim duhom (darom, navdihom), biti pesniško navdihnjen (navdahnjen), (navdušeno) pesniti, pesnikovati: quod spiro et placeo, tuum est (za to gre tebi hvala) H.
c) dehteti, dišati: thymbra graviter spirans V., semper odoratis spirabunt floribus arae Stat., seu spirent cinnama surdum (adv.) Pers. ali malo diši.
d) (o aspiratah) zveneti, doneti, glasiti se: dulcius Q.
3. metaf. alte spirare, altius spirare težiti visoko (višje), za visokimi (višjimi) cilji, visoko (višje) meriti, stremeti za visokim (višjim), za visokimi (višjimi) cilji: spirantibus altius Poenis Fl., alte spirantem Amm.; tudi brez adv.: ultra homines iam spirabat Amm. —
II. trans.
1. dihati: tenuem spirans animam Val. Fl. slabo dihati.
2. izdihniti (izdihavati, izdihovati), puhniti (puhati), izpuhniti (izpuhati, izpuhavati): Cl. idr., tauri spirantes naribus ignem V., iugalīs … spirantīs naribus ignem V., equi spirantes naribus ignem Lucr., videres … flammam taetro spirantīs ore Chimaeras pascere naturam Lucr., veluti flammas spirantium (sc. boum) miraculo adtoniti L., venti semper frigora spirant V.; pren.: spirant mendacia folles (pljuča) Iuv.; occ. odda(ja)ti, od sebe da(ja)ti (duh, vonj), dišati po čem: comae divinum vertice odorem spiravere V., facies pinguia Poppaeana spirat Iuv. diši po … ; pren.: quae spirabat amores H. ki je razširjala (od sebe dajala) ljubezen, je izžarevala ljubezen, divinam spirare fidem (preroške izreke) Lucan.
3. vdihniti (vdihati, vdihovati, vdihavati): ficto corpori animam Lact.
4. metaf.
a) navdan biti s kakim duhom, biti navdihnjen (navdahnjen) od kakega duha, biti poln kakega duha: homo tribunatum etiam nunc spirans L. še zdaj navdahnjen od tribunskega duha, še zdaj poln tribunskega duha, totum spirant praecordia Phoebum Cl.; z acc. n. kakega adj.: spirat tragicum satis (sc. poëta Romanus) H. je dovolj navdihnjen s tragiškim duhom, v njem je dovolj tragiškega navdiha.
b) kazati: mollem spirare quietem Pr.
c) snovati, v mislih imeti, hoteti, hrepeneti po čem, zelo (močno) želeti kaj, nameravati, meriti na kaj, težiti za čim, k čemu, stremeti za čim, k čemu: tantum spirantes bellum Lucr., dum spirat ira sanguinem Sen. tr. diši po krvi; pogosto z acc. n. kakega adj. v sg. ali pl.: magnum spiramus Pr., magnum aliquid spirabit amor Val. Fl., maiora spirat Cu., spirare quiddam indomitum Fl., altiora, cruenta, vesanum Amm.
d) posnemati: fratris facta spirans Sil., fratrem spirat in armis Sil., spirantes proelia dira effigies Sil.
Zadetki iskanja
- splash [splæš]
1. samostalnik
brizg, brizganje, štrc, pljusk, obrizg; izbrizgnjena tekočina; brizglaj; madež od barve, blata itd.
ameriško, tehnično (vodni plaz za) plavljênje (debel)
pogovorno puder, šminka za obraz
pogovorno pozornost, senzacija
a splash of soda malo, nekoliko, brizgljaj sodavice
to make a splash figurativno zbuditi pozornost, povzročiti senzacijo
2. prehodni glagol
oškropiti, oštrcati, obrizgati (with z)
tehnično, ameriško splavariti (debla) po vodi
sleng potratno zapravljati
neprehodni glagol
štrcati, pljuskati (na vse strani), brizgati, pljusniti (v vodo); bresti, gaziti, čofotati po vodi
fields splashed with flowers s cvetjem posejana polja
3. prislov
čofotaje, pljuskaje - splúti splovem i splujem zaploviti, otisnuti se od obale: ladja je splula na morje
- spȍlja prisl. zunaj, od zunaj, na zunaj: spolja lijep, iznutra slijep; spolja izgleda dobro
- spollaiare v. tr. (pres. spollaio) šalj. koga odvrniti, odvračati od česa; spraviti koga od kod
- (spōns), spontis, f (prim. stvnem. spanst nagon, mik, vaba, spanu mikati, vabiti, spannu napenjati, gispanst draž, prevara, nem. Gespenst, Spanferkel, widerspenstig, abspenstig) svobodna volja, prosta volja, samovolja, svoja volja, gonilna sila, nagon, gon; klas. se je uporabljal le abl. sg., poleg njega neklas. tudi še gen. sg.
I. abl. sponte
1. po volji koga, z dovoljenjem koga, z dovolitvijo (privolitvijo, pritrditvijo) koga: deditionem magis popularium quam sua sponte fecerat Cu., sponte dei Val. Fl., deorum Lucan., naturae suae Plin. po nagonu (nagibu), Antonii, Caesaris, legatorum, litigatoris T., quod contra instituta Augusti, non sponte principis Alexandriam introisset T.; s praep. ab ali de (po): a sponte, ab eadem sponte, a qua sponte, de sponte eius Varr., de tua sponte Cotta ap. Char.; tudi sine sponte suā Varr.
2. večinoma in klas. le v zvezi s svojilnim zaimkom meā, tuā, suā, nostrā, vestrā sponte
a) po svoji volji, iz svoje volje, svojevoljno, rade volje, radovoljno, iz lastnega nagiba, iz lastnega vzgiba, po svoji glavi, po lastnem vzgibu, sam od sebe, brez tuje pomoči, prostovoljno, samostojno, hotoma, hote, nalašč, namerno, namenoma (naspr. coactus, iussus, rogatus, ab aliquo provocatus, ex necessitate, casu ipd.): Luc. ap. Varr., Ter., Varr., Iust. idr., meā sponte feceram, tuā sponte facere Ci. ep., quod suā sponte pateretur Ci., non suā sponte, sed eorum auxilio Ci., neque id meā sponte (sc. prospexi) Ci. ep. sam od sebe, po svoji pameti, transisse Rhenum sese non suā sponte, sed rogatum et arcessitum a Gallis C., suā sponte expergisci L., venenum suā sponte sumere N., id est … quaesitum, praecipitata esset ab eo uxor an se ipsa suā sponte iecisset Q.; pesn. in poklas. tudi sponte meā, tuā itd.: H., me si fata … paterentur … sponte meā componere curas V., sponte nostrā velut donantes Q.; pesn. in neklas. samo sponte: Cels., Sen. ph., Plin., Suet. idr., Italiam non sponte sequor V., ad terram non sponte fluens V. ne prostovoljno = proti svoji volji, sponte tamen properant alii subducere remos O., nec illum sponte extinctum, verum inmisso percussore T., sponte an oblitus (sc. praetermiserit) ignoro Macr. hote ali pozabivši; metaf. (o neživih subj.) sam od sebe: O., Petr. idr., suā sponte, nulla adhibita vi, consumptus ignis extinguitur Ci., ex loco superiore, qui prope suā sponte in hostem inferebat L., cures: … stellae sponte suā iussaene vagentur H., (sc. arbores) ipsae sponte suā veniunt V., sponte suā quae fiunt in aëre Lucr., quod terra crearat sponte suā Lucr., sponte natis ali Arn. živeti ob samoraslem, hraniti se s samoraslim; poznolat. sponte propriā = suā sponte: sponte se propriā dare (predati se) Amm., nusquam a veritate sponte propriā digredi Amm.
b) na svojo roko, na svojo odgovornost, svojevoljno, sam od sebe, sam po sebi, po svoji moči, sam, samostojno: cum illa civitas cum Poenis suo nomine ac suā sponte bellaret Ci., iniussu populi, tuā sponte iura mutavisti Ci., cum … oppidani autem etiam suā sponte Caesarem recipere conarentur C., his cum suā sponte persuadere non possent C., Romam ipse … rediit, sive ipse sponte suā, … sive senatūs consulto accitus L.; tudi brez zaimka: committere bellum sponte Sil.
c) sam na sebi, sam po sebi, sam zase, (kar) naravnost, prav (o neživih subj.): res, quae suā sponte scelerata est Ci., virtus suā sponte laudabilis Ci., an est aliquid, quod te suā sponte delectet? Ci.
d) prvi, ne da bi imel kak zgled pred seboj (pred očmi), brez vzôra (vzornika): quod Verres suā sponte instituisset Ci. —
II. gen. spontis v zvezi suae spontis (sc. esse) svoje volje (biti), po svoji volji, svojevoljen, samostojen, sam po sebi, sam svoj (biti): homo, qui suae sponte est Cels., sic despondisse animum quoque dicitur ut despondisse filiam, quod suae sponte statuerant finem Varr.; (o neživih subj.): cytisus est … suae sponte Col. samorasla, suae sponte aqua Col. sama od sebe tekoča.
Opomba: Nom. sg. spōns navajata sicer Aus. in Char., a ga ne izpričujeta. - spontán -a -o (lat. spontaneus) spontan, izazvan, pokrenut sam od sebe: spontan aplavz; -a kretnja
- spontané, e [spɔ̃tane] adjectif spontan; sam od sebe, iz svoje volje ali svojega nagiba; samohoten; iskren, nepreračunljiv
discipline féminin spontanée spontana disciplina
geste masculin spontané spontana, samohotna kretnja - spontaneamente avv.
1. spontano, samohotno, samodejno
2. sam od sebe - spontanément [-nemɑ̃] adverbe spontano, sam od sebe
porter secours spontanément à un blessé sam od sebe prinesti pomoč ranjencu - spontaneous [spɔntéinjəs]
1. pridevnik (spontaneously prislov)
spontan, samohoten, nevsiljen, naraven; nepričakovan; sam od sebe, iz svojega nagiba ali svoje volje, brez tujega vpliva (delujoč); ki ni naprej pripravljen
botanika samorasel, samonikel
to make a spontaneous offer of one's services spontano ponuditi svoje usluge
2. prislov
spontano - spontāneus 3 (sponte) prostovoljen, prost, radovoljen, sam po sebi, sam od sebe, spontan: mors Aug., Macr., bellum Aug., benignitates numinum Arn., spontaneo ferri agitatu Macr., nec formido iussus adgredi opus, quod spontaneum cessit inpune Veg., voluntas Cod. I.; adv. spōntaneē: Vulg., Hier., Th. Prisc.
- spookish [spú:kiš] pridevnik
fantomski, pošasten; obiskovan od duhov (prikazni); kjer straši - spot1 [spɔt]
1. samostalnik
mesto, kraj; košček zemljišča
medicina pega, mozoljček
figurativno madež
figurativno sramotni madež; lisa (na tkanini), pika, pikica
pogovorno majhna količina, trohica; kanček, malce, kaplj(ic)a; bela žoga s črno piko (točko) (biljard), črna točka na enem krajn mize, enako oddaljena od obeh strani mize
množina, trgovina blago, ki se prodaja za gotovino in dobi takoj pri prodaji
šport, sleng napoved, kateri konj bo zmagal (na dirkah), napovedan zmagovalni konj
on the spot na mestu, brez odlašanja, takoj; ameriško, sleng v (življenjski) nevarnosti, v stiski, v škripcih
without spot brez napake, neoporečen
the spot pravo mesto
a spot of whisky požirek, kaplja whiskyja
spot check (naključni) poskus
beauty spot lepotno znamenje
a delightful spot čudovit košček (konček, kotiček) zemlje
sun-spot sončna pega
tender spot figurativno občutljivo mesto, Ahilova peta; tisto, za kar je nekdo občutljiv
the people on the spot ljudje iz določenega kraja, prebivalci
to arrive on the spot of five dospeti točno ob petih
to be on the spot biti na mestu, biti dorasel položaju; šport biti v formi
can the leopard change his spot? ali volk lahko spremeni svojo naravo?
he has come out without a spot on his reputation izvlekel se je iz zadeve brez madeža na svojem ugledu
to put s.o. on the spot ameriško, sleng spraviti koga v zadrego, ugnati ga v kozji rog, vzeti ga na piko
2. pridevnik
ekonomija takoj dobavljiv, dostavljiv; takoj plačljiv; gotovinski; krajevno omejen (broadcasting radijska reklama) - spot2 [spɔt] prehodni glagol
napraviti pisano z lisami, s pikami; zamazati
figurativno omadeževati; očistiti (kaj) od madežev (često out)
pogovorno zapaziti, prepoznati, odkriti narodnost kake osebe
pogovorno napovedati (zmagovalca konjske dirke); postaviti na določeno mesto, plasirati; zadeti (tarčo)
vojska točno lokalizirati
to spot a criminal odkriti, izslediti hudodelca
he spotted him at once as an American takoj ga je prepoznal kot Amerikanca
neprehodni glagol
zamazati se, dobiti madeže
that material will spot in the rain to blago bo dobilo madeže v dežju
white linen spots easily belo platno se hitro zamaže - spoznáti -am, spoznaj -ajte, spoznal -ala
1. prepoznati: spoznati koga po glasu, po obleki, po hoji; sam sebe ne spoznam
2. upoznati: spoznati krivico na svoji koži; spoznati se s kom v vlaku; spoznati koga do dna, v dno duše
3. spoznati: spoznati svojo zmoto
spoznati svoju zabludu, svoju grešku; spoznati koga za krivega
4. snaći se, snalaziti se: ne spoznati se v mestu
ne snaći se u gradu; kdo se spozna v tej zmešnjavi
ko se snalazi u ovoj zbrci, u ovoj pometnji
5. razumjeti (-me-) se, razumijevati se, razumevati se: spoznati se v boleznih, pri živini
6. naći: spoznati kaj za dobro, za pravilno
7. spoznati koga za nedolžnega osloboditi koga od krivice - sprȁvljenica ž zgod. v patricijskem Dubrovniku podložniško dekle, ki je kot služkinja po več letih službe od gospodinje dobila balo
- sprawl2 [sprɔ:l] prehodni glagol
iztegniti, stegniti od sebe, (nerodno) razkrečiti, razširiti (ude) (out)
neprehodni glagol
zavaliti se, leči, zlekniti se (v vsej svoji dolžini); gomazeti, plaziti se (po zemlji); bujno se razrasti, vejati se (o rastlinah); raztezati se (across čez)
sprawl charge vojska napad v rojih
a sprawling hand neenakomerna pisava
to send s.o. sprawling zrušiti koga z udarcem na tla
the blow sent him sprawling udarec ga je položil na tla v vsej njegovi dolžini - Spülwasser, das, voda od pomivanja posode; Technik rabljena voda
- spūmō -āre -āvī -ātum (spūma)
1. intr. peniti se, proizvajati peno (pene), pene se komu cediti iz ust, iz ust (na usta) komu iti pena: Lucr., Sen. ph. idr., maria salsa spumant sanguine Enn. ap. Non., summis Amasenus abundans spumabat ripis V., adductis spumant freta versa lacertis V., fluctu spumabant caerula cano V. spumat plenis vindemia lābris V. spumant aspargine cautes V., cruor spumat in undis Lucan., equus spumat habenis Lucan., spumavit pateris hornus liquor Petr., postquam desierit (sc. acetum) spumare Plin., bilis spumat Cels., felle nigro spumat iecur Sen. tr.; poseb. peniti se od jeze, togote: ardescit furiis … mater, spumat, anhelat, exaestuat Arn.; pogosto v pt. pr. spūmāns -antis peneč se: Amm., Cl. idr., spumans salum, aper, spumantia frenis ora … equorum, ensis cruore spumans, spumantia mella, pocula … spumantia lacte, spumantia symbia lacte, spumans patera, concursus ad … plenos spumanti sanguine rivos V., spumantes rictus O., ira turpior spumante rictu Suet.; spūmāns peneč (se) = openjen: spumantia litora V., sonipes frena ferox spumantia mandit V.; metaf.: ut terra respersa eo (sc. aceto) spumet Cels. da se … razpeni, da se … zapeni, spumantibus visceribus Iuv.
2. trans. peniti, pokri(va)ti s penami, prekri(va)ti s peno, openiti, (s)peniti: saxa salis niveo spumata liquore Poeta ap. Ci.; pren.: equi … spumant oblivia linguis Cl., iste spumans ex ore scelus Corn.