Franja

smátrati considerar; juzgar, creer

smatrati za considerar como
to smatram za svojo dolžnost lo considero mi deber; lo juzgo de mi deber
smatrati za koristno (pametno) considerar útil (bueno)
me smatrate za tako neumnega? ¿me cree usted tan tonto?
smatrati se za srečnega considerarse feliz
ne se smatrati za vrednega no considerarse digno (za de)

sméh laughter; laugh

salve sméha fits pl of laughter
prisiljen sméh strained laugh, forced laugh
homerski sméh Homeric laughter
hrupen sméh horselaugh, guffaw
sredi sméha amid laughter
ni mi do sméha I don't feel like laughing
sméh ga bo (že) minil he will laugh on the wrong side of his mouth
bušiti, bruhniti v sméh to burst out laughing
prasniti v sméh to break into a laugh
sméh me je posilil I was overcome by (a fit of) laughter
spraviti koga v sméh to make someone laugh
s sméhom izraziti prezir to laugh one's contempt
s sméhom se zahvaliti to laugh one's thanks
pokati od sméha to split one's sides laughing (ali with laughter), to be convulsed with laughter
skoraj počiti od sméha to laugh fit to burst, to be in stitches
spraviti družbo v sméh to set the company laughing
tuliti od sméha to roar with laughter
umirati, zvijati se od sméha to laugh one's head off
to ni za sméh this is no laughing matter
povzročiti (splošen) sméh to raise a laugh
v sméh me spravljaš you amuse me

sméh risa f

bučen smeh (krohot) carcajada f
glasen smeh risa ruidosa; risotada f
krčevit (nervozen) smeh risa convulsiva (nerviosa)
posmehljiv, sardoničen smeh risa burlona, sardónica
prisiljen smeh risa forzada (ali afectada), risa de dientes fuera, risa falsa, risa de conejo
ni mi do smeha no estoy para reír, no estoy para risas
bruhniti, planiti, bušiti v glasen smeh romper a reír a carcajadas, prorrumpir en carcajadas; echarse a reír; soltar la risa
izzvati smeh provocar la risa
gristi si ustnice, da ne bi bušili v smeh morderse los labios para no reír
jokati od smeha llorar de risa
ne se moči vzdržati od smeha no poder reprimir la risa
pokati od smeha caerse (ali desternillarse) de risa, reventar (ali morirse) de risa
spraviti v smeh hacer reír; mover a reír
zvijati se od smeha retorcerse de risa, f troncharse de risa

smét smetí pl sweepings pl, litter, refuse; (odpadki) rubbish, garbage, refuse

pobiranje smét, smetíi refuse collection
kup smét, smetíi rubbish heap
voz, avto za odvoz smét, smetíi garbage truck; dustcart, ZDA dirt wagon
ima denarja kot smét, smetíi he has tons of money
odvoz smét, smetíi refuse collection, sanitation service
peč za sežiganje smét, smetíi incinerator, destructor
odlaganje smét, smetíi, odpadkov tukaj prepovedano! no rubbish may be dumped here!, tip no rubbish here!

sméti (smem) poder (kaj napraviti hacer a/c) ; tener derecho a, tener el derecho de; tener permiso para; estar autorizado a ; (moralno) deber

ne smeš no debes (napraviti tega hacer eso)
se sme? ¿se puede?, ¿está permitido?
ne sme se no se puede, no hay que, no se debe, no es lícito
nihče ne sme vstopiti no se permite entrar a nadie
Vas smem vprašati? ¿me permite hacerle una pregunta?
tega ne bi bil smel reči no debieras haber dicho eso
Vam smem ponuditi cigareto? ¿me permite ofrecerle un cigarrillo?
Vas smem prositi za ...? ¿hace usted el favor de darme...?
pričakovati smemo, da ... es de esperar que...

smísel sense; (pomen) meaning, signification; (volja za) mind, turn, taste

v nekem smísel in a certain sense
v pravem smíslu besede in the true sense of the word
v istem smíslu in the same sense
v polnem smíslu besede in the full sense of the word
v prenesenem smíslu in the figurative sense
v ožjem smíslu in a narrow (ali limited) sense
v smíslu (duhu) zakona in (ali according to) the spirit of the law
kakšen smísel ima to? what's the sense of that?
brez smísla void of sense, senseless
to je brez smísla this is senseless
to ni bil smísel mojih besed that was not the meaning of my words
govoril je v istem smíslu he spoke to the same effect
to nima nobenega smísla that's no good
nima smísla hoditi tja it's no use (ali there's no sense) going there
ne imeti smísla (koristi) to be useless, to be of no use, to be to no purpose
on nima smísla za... he has no taste for, he does not care for...
on ima smísla za tehniko he is technically-minded, he has a mechanical bent
za to nimam smísla my tastes do not go that way

smísel sentido m ; significación f ; significado m ; (nagnjenje) inclinación f , gusto m , afición f ; (namen) intención f ; (nadarjenost) disposición f

v tem smislu en este sentido
po smislu conforme al sentido, en el sentido de
to nima nobenega smisla eso no tiene sentido
ima smisel za humor tiene sentido del humor
ima smisel za lepoto sabe apreciar lo bello
v nekem (določenem) smislu en cierto sentido
za to nimam smisla yo no entiendo de esas cosas
imeti smisel za kaj interesarse (ali mostrar interés) por a/c, tener gusto por a/c
da(ja)ti drug(ačen) smisel dar otro sentido a
izraziti se v istem smislu expresarse en el mismo sentido, manifestar la misma opinión
v smislu zakona conforme al espíritu de la ley
v pravem (prenesenem) smislu en sentido propio (figurado)
v pravnem smislu en sentido jurídico
v ožjem smislu en sentido estricto
v širšem smislu por extensión, en un sentido más amplio
v polnem smislu besede en toda la extensión de la palabra, en pleno sentido de la palabra

smódnik pólvora f

bleščični smodnik pólvora relámpago
črni smodnik pólvora (de cañón) f; (lovski) pólvora de caza
brezdimni smodnik pólvora sin humo
sod smodnika barril m de pólvora
sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán
ni iznašel smodnika (fig) no ha inventado la pólvora
pognati v zrak s smodnikom volar con pólvora
razstrelilni smodnik pólvora de mina

smoke¹ [smóuk] samostalnik
dim, oblak dima; sopara
figurativno megla, koprena
domačno cigareta, cigara

a column of smoke steber dima
like smoke sleng kot veter (hitro), hipoma, naenkrat; brez težav, gladko
from smoke into smother iz slabega v slabše, z dežja pod kap
the big smoke (vzdevek za) London
there is no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj
that's all smoke sleng vse to so same prazne besede
to end (to go up) in smoke figurativno razbliniti se, razpršiti se v dim, v nič
it will all end in a smoke vse se bo razblinilo v nič, iz vsega tega ne bo nič
we're getting on like smoke sleng to gre kot namazano
to go from smoke into smother priti z dežja pod kap
I haven't had a smoke all the morning ves dopoldan nisem nobene (cigarete) pokadil
let's have a smoke prižgimo si eno (cigareto)!
to see things through the smoke of hate videti stvari skozi tančico sovraštva

smoking [smóukiŋ]

1. samostalnik
kajenje; zadimljenje; prekajevanje

no smoking! kaditi prepovedano; železnica za nekadilce
do you mind my smoking? smem kaditi?

2. samostalnik
kadeč se

smoking hot vroč, da se kar kadi
smoking cap domača čepica (za starejše moške osebe)

smŕt muerte f ; jur fallecimiento m ; defunción f

do smrti hasta la muerte
v primeru smrti en caso de muerte
oznanilo o smrti anuncio m de defunción
na smrt bolan enfermo de muerte
na smrt žalosten muy afligido, fig con el corazón roto
nenadna (navidezna, junaška, zaradi izkrvavitve, prezgodnja, naravna, nasilna) muerte repentina (aparente, heroica, por hemorragia, prematura, natural, violenta ali a mano airada)
slutnja bližnje, skorajšnje smrti presentimiento m de la muerte próxima
malo pred svojo smrtjo poco antes de morir
po smrti objavljen póstumo
boj za življenje ali smrt lucha f a muerte
za življenje ali smrt a vida o muerte
prinašajoč smrt mortal, fatal, mortífero, deletéreo
dan (obletnica) smrti día m (aniversario m) de la muerte
boriti se s smrtjo agonizar, estar en la agonía
do smrti goniti (divjad) perseguir a muerte, acosar (tudi fig)
tu gre za življenje ali smrt va en ello la vida
iti v smrt ir a la muerte
do smrti mučiti atormentar hasta la muerte
nihati, viseti med življenjem in smrtjo estar (ali hallarse) entre la vida y la muerte
najti smrt hallar la muerte; perecer
na smrt obsoditi condenar (ali sentenciar) a muerte
rešiti koga smrti salvar la vida a alg
umreti naravne smrti morir de muerte natural
umreti nasilne smrti morir de muerte violenta, morir a mano airada
do smrti se zgarati matarse a trabajar
pogumno zreti smrti v oči afrontar serenamente la muerte
proti smrti ni leka contra la muerte no hay cosa fuerte

sôba habitación f ; cuarto m ; pieza f

bolniška soba habitación del enfermo, (v bolnici) sala f de hospital, enfermería f
dnevna soba cuarto de estar, salón m
soba za goste (tujce) cuarto para huéspedes
soba za najem cuarto para (ali por) alquilar
delovna soba gabinete m de trabajo, estudio m
hotelska soba habitación de hotel
opremljena soba habitación (ali pieza) amueblada
otroška soba habitación para niños
konferenčna soba sala f de conferencias (ali de reunión)
soba za posle cuarto de la servidumbre
soba na cesto (na dvorišče) habitación exterior (interior)
mansardna soba habitación aguardillada
soba v pritličju habitación (ali cuarto) en el piso bajo
stranska soba habitación contigua (ali de al lado)
separirana soba gabinete m particular
rezerviranje sobe reserva f de habitación
odda se soba se alquila una habitación (ali una pieza)
ne iti iz sobe no salir de su habitación
pospraviti sobo arreglar (ali hacer) la habitación
rezervirati sobo reservar una habitación

sodíti juzgar ; jur sentenciar, fallar ; (meniti) opinar, ser de parecer

sodeč po njegovih besedah a juzgar por lo que dice
sodeč po zunanjosti a juzgar por las apariencias
soditi o juzgar de, formarse (ali hacerse) una idea de, formarse un juicio acerca de
to ne sadi v mojo stroko no entiendo de esto, no soy competente para esto, no es de mi competencia
to ne sodi semkaj eso no viene (ali no hace) aquí al caso
napačno soditi juzgar mal

sojenica samostalnik
1. v mitologiji (bajeslovno bitje) ▸ sorstündér, sorsistennő
V neko hišo, koder je žena hotela roditi, so prišle sojenice. ▸ Ha egy házban egy nő szülni készült, megérkeztek a sorstündérek.
Takoj, ko se otrok rodi, mu sojenice usodijo, kaj bo iz njega. ▸ Amint a gyermek megszületik, a sorsistennők megjövendölik, mi lesz belőle.
Sopomenke: rojenica

2. literarno (o darovih, talentih ali usodi) ▸ sorsistennő, sorstündér
Pesnikovo prepričanje je, da so mu sojenice naklonile dar pesnjenja. ▸ A költő meggyőződése, hogy a költészet adományában a sorsistennők részesítették.
Sojenice so mu namenile v življenju vpletenost v pomembne prevrate. ▸ A sorsistennők a fontos államcsínyekben való részvételt szánták neki az életben.
Sopomenke: rojenica

sol moški spol sonce, sončni sij; bikoborba sončna stran (v areni); sončni tolar (= španski duro, 5 peset)

sol naciente vzhajajoče sonce, sončni vzhod
día de sol sončen dan
entrada de sol (bikob) vstopnica za sončno stran v areni
rayo del sol sončni žarek
reloj de sol sončna ura
salida (puesta) del sol sončni vzhod (zahod)
tostado del sol ogorel od sonca
a pleno sol v polnem soncu
con sol podnevi
de sol a sol, de sol a sombra od jutra do večera
coger el sol sončarico dobiti
hace sol sonce sije
tomar el sol, exponerse al sol sončiti se
el sol se deja caer zelo pripeka
no dejar a sol ni a sombra a uno komu vedno za petami biti, ne ga pustiti pri miru
al ponerse el sol ob sončnem zahodu
antes de salir el sol pred sončnim vzhodom
dos ojos como dos soles (fig) par čudovito lepih oči

sól salt; figurativno wit

jedilna sól table salt
dišeča sól smelling salts pl
kamena sól rock salt
morska sól sea salt
kuhinjska sól kitchen salt, common salt
debela (morska) sól bay salt
sól zemlje biblija the salt of the earth
davek na sól salt duty
raztopina sóli salt solution
živinska sól cattle salt
jelenova sól carbonate of ammonia
grenka sól Epsom salts, sulphate of magnesia
Glauberjeva sól Glauber's salt, sodium sulphate
rudnik sóli salt mine
nimaš sóli v glavi! (figurativno) you've no brain!
natresti sóli ptiču na rep (da bi ga ujeli) (figurativno) to drop (a pinch of) salt on a bird's tail

soldadura ženski spol spajkanje, lotanje; spajkalno orodje; mesto spajkanja

eso no tiene soldadura (fig) s tem je konec

sollemnis (s soobl. sōlemnis in sōlennis) -e, adv. sollemniter, sōlemniter, sōlenniter (sollus [stlat.] = totus; drugi del te besede etim. ni dokončno potrjen; po nekaterih = lat. annus, po drugih sor. z osk. amnúd [iz debla amb-] = circuitu)

1. vsako leto se ponavljajoč, vsakoleten: Val. Max., Serv. idr., sacra Ca., Lex ap. Ci., sollemne et statum sacrificium Ci., sacrificia solemnia Ci., sollemnia sacrificia L., dies, qui quasi … sollemnes apud omnes sunt … celebrati Ci., statum iam ac prope sollemne in singulos annos bellum L., sollemnīs dapes V.

2. meton.
a) slovesen, slavnosten, prazničen, prazniški, svet: Aug., Tert. idr., ludi Tab. XII ap. Ci., L., O., sollemnis coetus ludorum Ci., sacrum Sen. tr., sicuti in sollemnibus sacris fieri consuevit S., curarit sollemnia sacra Lucr., sollemni more sacrorum Lucr., sollemnes epulae Ci., T., religiones Ci., sollemnia verba Ci., O., vota, dona, arae V., pompa V., Amm., ignis, festum, circus, preces O., cum sollemni habitu L., carmen H., dies … sollemnis mihi sanctiorque paene natali proprio H., dies sollemnes Suet. zaročni dnevi, dnevi zaroke, sacramentum T., auspicia Cl., solemnissimas preces de casto praefatus ore Ap., die solemnissimo natali meo Fr., omnibus sollemniter peractis L., convivium sollemniter instituit Iust., lusus iste, quem … solemniter celebramus Ap.
b) običajen, navaden, ustaljen, vsakdanji: officium Ci., iter sollemne, legitimum, necessarium Ci., sollemnis militum lascivia L., sacra deosque dabo; socer arma Latinus habeto, imperium sollemne socer V., Romanis sollemne viris opus H., Romae dulce diu fuit et sollemne H., sollemnis gloria Ph., mos Suet., cursus Suet., Cl., spectari sollemne olim erat Suet. ali sollemne nobis fuit agitare Gell. je bila navada, je bilo v navadi, sollemnis via Amm. obča, splošna, solemniter se purificantes, solemniter aquā circumspergi Plin. ali transmisso sollemniter Tiberi Amm. ponavadi, običajno, kakor je navada.
c) prav(šnj)i, (pravno)formalen, predpisan, določen, ustaljen: numerus testium Dig., sollemniter cavere, iurare Dig. v skladu z vsem, držeč se pravnih formalnosti. — Od tod subst. sollemne (sōlemne, sōlenne) -is, n

1. slavnost, slovesnost, svečanost, v pl. tudi slovesni običaji: sollemne antiquissimum, sollemne allatum ex Arcadia, sollemne clavi figendi, ludorum, Nemeorum, auspicandorum comitiorum L., soli Fidei sollemne instituit L., iam redeunt iterum sollemnia (sc. Isidis) nobis Pr., Claudio funeris sollemne celebratur T., ludos sollemnibus addere L., sollemnia funerum, pietatis, nuptiarum T., sollemnia Quinquatruum, triumphi Suet., sollemnia magna Iuv.

2. occ. v pl.
a) slovesne daritve, slovesne žrtve: tumulo referunt sollemnia V., tumulo sollemnia mittent V., extis sollemnium vesci L.
b) slovesne čestitke, slovesna voščila: sollemnia incipientis anni Kalendis Ianuariis epistulā precari T. pis(me)no voščiti srečo za novo leto, pis(me)no čestitati.

3. navada, običaj, šega: nostrum illud sollemne servemus Ci., mos … inter cetera sollemnia manet L., mansit sollemne, ut … L., repeterent sollemnia T. naj se znova lotijo običajnega dnevnega dela; sollemne habere z inf. Plin. navado imeti, biti vajen: annua solemnia Amm. letno dani; pesn.: sollemnia (acc. pl. nam. sollemniter) insanire H. na čisto navaden način.

4. v pl. oblíčnosti, formalnosti: sollemnia iuris Dig. pravne obličnosti, testamenti Dig.

sólo samó, le, zgolj; razen, izvzemši

sólo ahora šele sedaj
sólo que le da
tan sólo vsaj; Am kratko in jedrnato
no sólo... sino (también) ne le ..., temveč tudi
sólo el pensarlo že misel na to

Solomon [sɔ́ləmən] samostalnik
Salomon (tudi figurativno)

he is no Solomon figurativno on ni iznašel smodnika, ni ravno bister