Franja

cognée [kɔnje] féminin sekira

jeter le manche après la cognée zagnati puško v koruzo, izgubiti pogum zaradi utrujenosti, naveličanosti
mettre la cognée à l'arbre (figuré) lotiti se (česa)

cogner [kɔnje] verbe transitif udariti; vbiti; populaire tepsti; verbe intransitif močno udarjati, tolči, trkati; populaire smrdeti; figuré naleteti na, zadeti ob

cogner dans la tête vbiti v glavo
il m'a cogné du coude s komolcem se je zadel vame
cogner un clou zabiti žebelj
cogner à la porte potrkati, udariti na vrata
cogner du poing sur la table udariti s pestjo po mizi
se cogner contre quelque chose udariti se, zadeti ob kaj
se cogner la tête contre le mur (figuré) z glavo skozi zid riniti
cogner la carafe s steklenico zadeti ob kaj

cōgō -ere, coēgī, coāctum (iz *coagō)

I.

1. zgnati (zganjati), skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati, (na kup) zgrniti (zgrinjati): oves intro Pl., Tityre, coge pecus V., pecudes stabulis c. V., cogit is, qui congregat homines et convocat Ci., homines emisti, coēgisti, parasti Ci., Orgetorix ad iudicium omnem suam familiam... undique coēgit C., amici, quos neque armis cogere neque auro parare queas S., omnes eodem cogimur H.; nab(i)rati, kopičiti, nakopičiti (nakopičevati): talenta ad quindecim Ter., vinum Pl. pridelati, oleam Ca., fructūs Varr., Col., Dig., spumantia mella V., bis gravidos cogunt fetus V. dvakrat naberejo obilen pridelek medu, c. aurum H., plura quam satis est H. occ.
a) voj. zb(i)rati, zgrniti (zgrinjati), združiti (združevati): Vell., T., arma capere, manum cogere Ci., c. manus quam maximas posset C., peditatūs equitatūsque copias C., exercitum S., auxilia undique V., copias in unum locum C., multitudinem hominum ex agris C., equites ex Latio et a sociis S., socios ad litora V., Hesperiam sub arma V. združiti pod orožjem; (o ladjah): ingentem vim navium L., naves in Venetiam C., classem ex Asiā C.
b) zb(i)rati = (po)klicati, poz(i)vati, sklic(ev)ati, poseb. o senatu: senatum frequentem coēgi Ci., senatum in curiam c. L., senatus cogitur Ci., (senatores) cogimur in senatum Ci., quid erat causae, cur in senatum hesterno di tam acerbe cogerer? Ci.; o sodnikih: cogendi iudices inviti Ci., c. consilium de reo Q., iudicia maiestatis Suet.; legitimum numerum decurionum Icti.; o zborih sploh: c. concilium C., V., L., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr. je klicala na pogovor.
c) (davke, denar) izterj(ev)ati, pob(i)rati: sestertium ducenta milia coēgit Ci., pecuniam c. a civitatibus Ci., pecunias L., ternos denarios Ci., nummos ab aratore Ci., quantus numerus frumenti cogatur ex omni agro Ci., bona Seiani aerario ablata in fiscum c. T. zaseči.
č) voj. agmen cogere ali samo cogere (vojsko na pohodu) skupaj držati (da se četa ne razmakne), tvoriti zaplečje, biti v zaplečju, četo sklepati: impedimentorum agmen cogit legio undecima Hirt., agmen neglegentius c. L. prenemarno paziti na red v vrstah, primae legionariae cohortes ibant, levis armatura et equitatus cogebant L. so bili zadnji, cuneis coactis se agglomerare V. v strnjenih klinastih četah; o ladjah: prima praetoria navis Eudami erat; cogebat agmen Chariclitus; Pomphilidas mediae classi praeerat L.; pren. biti v zadnji vrsti, zadnji biti: ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci., stellarum agmina cogit Lucifer O., itaque sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji v življenju.

2. pren. pass. združiti (združevati) se, skleniti (sklepati) se, strniti (strinjati) se: duae tunicae in unum coactae Cels., coactis cornibus in plenum novies lunaribus orbem O. krajčeva roglja sta se... zbližala in strnila v ščip, unde coactis cornibus in plenum menstrua luna redit Pr., in quo (caelo) nubes, imbres ventique coguntur Ci. se kopičijo, se tvorijo, tempestate coactā Lucr., magnum per inane coactā semina V. nerazkrojene prvine. occ.
a) več snovi s kako tekočino pomešati in tako v eno tvarino združiti, (po)mešati kaj s čim: cogi aquā, ex aqua, ex aceto Cels. (o zdravilih).
b) tekočo ali redko snov zgostiti (zgoščati): in nubem cogitur aër V., frigore mella cogit hiems V. zgošča, povzroča, da zmrzne, c. lac in duritiem Plin., lac coactum Varr., O. sesirjeno mleko, sanies tenuis, non coacta Cels., alvus coacta Cels. zapečeno telo, fel sole coactum ad crassitudinem mellis Plin., vestis coacta Plin. zvaljana, stopana; od tod subst. pt. pf. coācta -ōrum, n zvaljana (stopana) volna ali zvaljani lasje, klobučevina: milites aut ex coactis aut ex centonibus... tegimenta fecerant C.

3. sestaviti (sestavljati), zvez(ov)ati, vezati: Q., dum haec, quae dispersa sunt, cogantur Ci., in alternos cogere verba pedes O.; logično sklepati, izvajati, zaključiti (zaključevati): ex quibus id, quod volumus, efficitur et cogitur Ci., hoc cogere volebat, falsas litteras esse Ci.

II.

1. vtisniti, stisniti, potisniti (potiskati), (s)tlačiti v kaj, vriniti (vrivati): quercum cuncis coactis scindebat V. z zabitimi, zagozdenimi klini, arbores in sulcum c. V. zasaditi v brazdo; (o vetru): vis ventorum invitis nautis in portum navem coëgit Ci., est specus ingens, quo plurima vento cogitur unda V.; pren.: ita hac re in angustum nunc meae coguntur copiae Ter. so v skrajni stiski, qui quinquennalem ante censuram intra sex mensum et anni coēgisset spatium L. ki je stisnil v dobo, me in semihorae curriculum coēgisti Ci.; occ. o krajih in rekah zožiti (zoževati), utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati): torrens... iter cogit Cu., eum (amnem) ripae in tenuem alvum cogunt Cu.; poseb. pogosto v pass.: ubi in artissimas ripas cogitur amnis L., saltus in fauces coactus L. zožen v sotesko, structura tuguriorum in artius cogitur Cu. se zožuje.

2. pren.
a) s silo v kak položaj spraviti (spravljati), (pri)siliti, primorati v kaj: Boios in ius indiciumque populi Romani L., hostes in obsidionem iustam L.; poseb.: c. aliquem in provinciam L. (o cenzorju) odkazati komu mesto (torišče), zavrniti ga na..., c. aliquem in ordinem L. koga v vrsto zavrniti = opomniti ga, naj se drži reda, ponižati ga, nimium in ordinem se ipsum c. L. sam sebe preveč ponižati, crudelitatem suam in ordinem coactam putat Sen. ph.
b) k čemu (pri)siliti, primorati, nagnati (naganjati), priganjati, vzpodbujati; abs.: invitus feci, lex coēgit Ter., non cogente, sed invito senatu Ci. ne na priganjanje, ampak proti volji senata, si res coget Ci., „non licet“; at causa cogit Ci., nullo cogente O. brez sile; z acc. personae: non uterer, si ille me non coēgisset Ci., quid enim refert, qua me ratione cogatis? cogitis certe Ci.; v pass.: coactus lacrimis Ci.; z acc. rei (toda klas. skoraj le z acc. neutr. kakega pron., z notranjim obj.) = (pri)siliti k čemu, izsiliti (izsiljevati) kaj: Vell., Plin., etiamne id lex coëgit? Ter., quod natura cogeret N., quod sors iniqua cogeret L. fr.; redkeje z acc. kakega drugega imena: persuadere aliquid, non omnia vi et minis cogere Ci., cogis adulterium dando tempusque locumque O.; z acc. personae in acc. rei: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., c. cives id omnes imperio legumque poenā Ci.; pesn.: quid non mortalia pectora cogis? V. k čemu ne siliš...?, v pass.: ego hoc cogor Ci., si quidem cogi aliquid pro potestate ab tribuno consules... possent L., vos id cogendi estis L.; nam. acc. rei skloni s praep.; z ad: c. aliquem ad militiam S., ad bellum, ad defectionem L., multo auro ad scelus T., ut ingratis ad depugnandum omnes cogerentur N.; z in: c. oppida vi atque armis in deditionem L., cogi in supplicium alicuius contra naturam suam Hirt.; z inf.: feminas in virorum conventum prodire cogis Ci., quae necessitas coēgit perferre, pertulit Ci., cogunt illi eum iurare C., invitos consistere cogunt C., metus cogebat fugere Cu.; z acc. personae in inf.: Lentulum se abdicare praeturā coēgistis Ci., regni novitas me talia cogit moliri V.; v pass.: senatum cogor reprehendere Ci., necessario puteos fodere cogebantur C., pugnam conserere coacti Cu.; z ACI pass.: centuriones ante pedes suos iugulari coēgit Ci., quod arma omitti cogebat L.; s finalnim stavkom: cogere incipit eos, ut absentem Heraclium condemnarent Ci., vi coacturos, ut per suos fines eos ire paterentur C., prece cogit (me),... ut tibi se laudare et tradere coner H.; v pass.: Eumolpidas sacerdotes a populo (esse) coactos, ut se devoverent N. Pogosto pt. pf. coāctus 3 izsiljen, prisiljen, primoran: coacti necessario se aperiunt Ter., quis umquam audivit, cum ego de me nisi coactus ac necessario dicerem Ci., expressum et coactum periurium Ci., lacrimae coactae O., c. nox Lucan., scelus Sen. tr., iniuria Plin., thalamus Stat., mors, deditio T.; z abl.: coactus egestate ali inopiā Ter., coactus fame Ci., re necessariā ali necessitate Ci., N., coactus metu ali terrore Ci. — Od tod adj. pt. pf. coāctus 3 (pri)siljen, natezan, nenaraven: lacrimae coactae V. nenaravne, prihlinjene, „mačje“ (različno od lacrimae coactae O., gl. spredaj), numeri... non arcessiti et coacti Q., quod absurdum et nimis coactum foret Gell. Adv. coāctē

1. v kratkem, na kratko; v komp.: coactius et festinantius aliquid facere Gell.

2. natančno: Hier.; v komp.: coactius impretari verbum Gell.

3. prisiljeno, nenaravno: coacte conicere aliquid Tert.; v komp.: Tert.

cohors (tudi cōrs in chōrs) -hortis, f

1. ograjen prostor, ograda, obor, dvor(išče); obl. cohors: abstulerat multas illa (volpes) cohortis aves O.; obl. cors: Col., villam in Tiburti habes, cortem in Palatio Glaucia ap. Ci. (De orat. II, 263); obl. chors: Varr. ap. Non., Vitr., Vop., Aug., non chortis aves, non ova supersunt Mart.

2. met. (skoraj le v obl. cohors)
a) dvor = spremstvo: coh. regia L., reginae cohors ad terram defluxit equis V.; za cesarjev cesarja obdajajoči dvorjani: coh. amicorum Sute.; tudi pri tujih vladarjih: coh. amicorum ali nobilium Cu. Poseb. cohors praetōria α) vojaško spremstvo ali telesna straža vojskovodje: sibique eam (decimam legionem) praetoriam cohortem futuram C., cohortem praetoriam in medios hostīs inducit S., quos medios cohors praetoria disiecerat S.; iron.: cum hanc sit habiturus Catilina scortorum cohortem praetoriam Ci. β) vojaško spremstvo namestnika v provincah, deloma področni uradniki, deloma učeni možje prijatelji, ki si jih je namestnik sam izbral ali pa so prostovoljno odšli z njim iz Rima, vojaški „štab“: Ci. idr.; isto tudi cohors praetoria Ci. ali samo cohors: Cat., Tib., (Verres) edixit sese... iudicem de sua cohorte daturam Ci., tota Metelli cohors aderat Ci., studiosa c. H., laudat Brutum laudatque cohortem H.
b) voj. vojaška enota, kohorta = deseti del rim. legije, t.j. 3 manipuli ali 6 centurij: Varr., S., V., Vell., T., Cypr. (z obl. cors) idr., equitatum et cohortis optimas perdidimus Ci. ep., legatum cum sex cohortibus reliquit C., c. legionaria C.; pogosto (v naspr. z legijami) kot voj. oddelki pomožnih ali zavezniških čet: Vell., Fl., cohortes auxiliares C. ali auxiliariae Auct. b. Alx., cohortes alariae C. ali alares L., cohortes sociorum S. ali sociae T., in utrumque latus auxiliarios equites tribunis legionum et praefectis (zavezniškim načelnikom) cohortium (zavezniških) dispertiverat S., quattuor et triginta cohortes, ut nomina gentium aut species armorum forent, discretae T.; o tujih četah: cohortes Hernicorum, Samnitium L., Macedonum Cu., Celtarum Sil.; pozneje tudi o konjenici: centurio cohortis sextae equestris Plin. iun. Za cesarjev je cohors samostojna vojaško uravnana četa: novem cohortes praetoriae T. 9 pretorijanskih kohort (po 1000 mož; bilo jih je 9 do 16 v Rimu in okrog njega; prim. praetōriānī pri praetōriānus), coh. togatae T. pretorijanci, ki so izven službe nosili togo; cohortes vigilum T. požarna straža, gasilci; coh. urbanae T. mestno (rim.) redarstvo.
c) pesn. pren. vojska sploh: ducem servatricemque cohortis Inachiae Stat.
č) sploh krdelo, tolpa, množica: fratrum stipata cohors V., Amiterna c. priscique Quirites V., laeva cuncta cohors remis ventisque petivit V. vse mornarstvo = vsi mornarji, cohors Gigantum impia, laboriosa c. Ulixei H., assueta c. Satyri O., divae (Cybebes) vaga c. Cat., quid saeva fremis famulamque cohortem respectas? Stat., c. amicorum Cu., Suet., oratorum, poëtarum, sectatorum, Socratica Gell., canum Plin., una de cetera cohorte gallina Ap., c. febrium H.; v pl.: cohortes cocorum... aucupumque Varr. ap. Non.

coiffé, e [kwafe] adjectif pokrit, počesan, sfriziran

coiffé de béret pokrit z bareto
coiffé de quelque chose zateleban, zagledan v kaj, nor na kaj
être né coiffé imeti srečo (v življenju), biti rojen pod srečno zvezdo
elle est bien coiffée lepo je počesana, ima lepo pričesko
(familier) le premier chien coiffé kdorkoli, prvi prišlec

coiffer [kwafe] verbe transitif pokri(va)ti glavo, nositi na glavi; (po)česati, (s)frizirati; vieilli zapeljati, zavesti

coiffer l'enfant d'un béret posaditi otroku bareto na glavo
il coiffe un chapeau mou on nosi mehek klobuk
ce chapeau coiffe bien ta klobuk dobro pokriva glavo
coiffer son mari (figuré) varati moža
coiffer quelqu'un komu v glavo iti (vino)
se coiffer (familier, figuré) opijaniti se
se coiffer d'un chapeau pokriti se s klobukom
se coiffer de quelqu'un (familier) zagledati, zaljubiti se v koga
se faire coiffer dati si pristriči lase
coiffer sainte Catherine s 25 leti (še) ne imeti moža, obsedeti
(familier) le bureau central coiffe les comités locaux centralni biro nadzoruje, vodi krajevne odbore, ima oblast nad njimi
coiffer sur le poteau (sport, figuré) za glavo prehiteti tekmece pri cilju

coimbibō -ere hkrati vpijati, le pren. = hkrati v glavo si vtepsti (vtepati): Arn.

coin [kwɛ̃] masculin

1. kot, ogel, vogal; kotiček; zakoten kraj; populaire mestna četrt

2. klin, zagozda

3. žig za kovanje novcev, figuré kov

coin d'une rue ulični vogal
coin fenêtre masculin sedež pri oknu (v vagonu)
le petit coin (familier) stranišče
au coin du feu (figuré) pri domačem ognjišču
causerie féminin au coin du feu radijski, televizijski intervju v obliki familiarnega kramljanja
coin philatélique, des chercheurs kotiček za filateliste, za ugankarje
aux quatre coins du monde na vseh koncih sveta
en forme de coin klinaste oblike
en boucher un coin à quelqu'un osupiti, zbegati koga
ne bouger du coin du feu vedno doma čepeti, biti zapečkar
connaître dans les coins (familier) od znotraj in od zunaj, popolnoma poznati
être marqué au coin de la vérité nositi pečat resnice
faire entrer un coin klin zabiti
faire coin du même bois koga z njegovim lastnim orožjem potolči
faire signe à quelqu'un du coin de l'œil pomežikniti komu
regarder du coin de l'œil po strani gledati
sourire en coin prikrito se nasmehniti
tourner le coin zaviti okrog vogala
ne voir qu'un coin du tableau videti le eno stran stvari
je ne voudrais pas le recontrer au coin d'un bois ne bi ga hotel srečati na samem

colère [kɔlɛr] féminin jeza, togota, gnev; figuré besnenje, besnost

en colère besen, togoten, jezen
sous le coup de colère v jezi, v napadu jeze, v svoji besnosti
accès masculin de colère napad, izbruh jeze, pobesnitev
propension féminin à la colère togota, nagnjenje k jezi, ujezljivost
avoir des colères imeti togotne napade
entrer dans une colère terrible strašno se razjeziti
être en colère, dans une colère noire biti jezen, strašno jezen
faire des colères pobesneti, razjeziti se
la colère lui monte au visage rdeč, zaripel je od jeze
mettre quelqu'un en colère razjeziti koga
se mettre en colère razjeziti se
passer sa colère sur quelqu'un stresti svojo jezo na koga
piquer, prendre une colère (familier) pobesneti
trembler, trépigner de colère tresti se od jeze

cōleus -ī, m modnik, modo: Mart., si coleos haberemus Petr. ko bi bili možje = ko bi imeli le količkaj srčnosti; dvoumno (= culleus in cōleus meh in modo): Ci. ep. (IX, 22, 4).

collabāscō -ere pasti hoteti, majati se, omahovati; le pren.: si res labat, itidem amici collabascunt Pl.

collātrō -āre lajati (bevskati) na kaj, le pren.: philosophiam Sen. ph.

collège [kɔlɛž] masculin srednja šola (gimnazija); kolegij

le sacré collège kolegij, zbor kardinalov
Collège de France svobodno vseučilišče v Parizu
collège électoral volivci, kolegij volivcev
collège privé, public zasebna, državna gimnazija (srednja šola)

collet [kɔlɛ] masculin ovratnik pri obleki; kratko žensko ogrinjalo; (lovska) zanka

collet monté (figuré) tog, formalen, prisiljen, resnoben
ils sont trop collet monté preveč so togi, formalni
collet de tuyau cevna spojna obojka
le braconnier a tendu des collets à lapins divji lovec je nastavil zanke za kunce
mettre la main au collet de quelqu'un, prendre, saisir quelqu'un au collet koga za vrat zgrabiti, prijeti ga, aretirati ga

collier [kɔlje] masculin ogrlica; (pasji) ovratnik; komat, jarem; vrv, jermen za privezanje živali, figuré tlaka; kovinski obroč za cevi ipd

collier de perles ogrlica iz biserov
cheval masculin de collier vprežni konj
cheval masculin franc de collier konj, ki krepko vleče
collier de misère tlaka, garanje
pigeon masculin à collier golob grivar
collier (de barbe) kratka pristrižena brada, ki sega do las na senceh
franc de collier (figuré) odkrit, zanesljiv
donner un coup de collier (figuré) energično, a le trenutno poprijeti (za delo)

cōllo¹ m

1. vrat:
gettare le braccia al collo objeti
avere un braccio al collo roko pestovati (v prevezu)
è con la corda al collo pren. voda mu teče v grlo
prendere qcn. per il collo koga zgrabiti za vrat
capitare fra capo e collo pren. nenadoma, nepričakovano se prikazati
rompersi l'osso del collo vrat si zlomiti, hudo pasti (tudi pren.);
a rotta di collo na vrat na nos
correre a rotta di collo na vso sapo teči
tirare il collo ai polli kokošim vrat zaviti
mettere il piede sul collo a qcn. pren. komu za vrat stopiti
tenere un bambino al collo otroka nositi v naročju
essere indebitato fino al collo pren. do vratu tičati v dolgovih
trovarsi nei guai fino al collo pren. biti v hudih škripcih

2. ovratnik

3. ekst. vrat:
il collo della bottiglia vrat steklenice
tirare il collo a una bottiglia steklenici vrat odbiti
collo di bottiglia pren. ozko grlo

4. anat.
collo dell'utero maternični vrat
collo del piede nart

5. glasba vrat (godala, brenkala)

6. strojn.
collo d'oca kolenasta gred

collūdō (conlūdō) -ere -lūsī -lūsum igrati (se) s kom: videbis … summa nantīs in aqua colludere plumas V. igraje gibati se, plesati; z dat.: puer … gestit paribus colludere H.; klas. le pren. (tretjemu v škodo) skrivaj zmenjen biti, skrivaj sporazume(va)ti se, „v skupen rog trobiti“ s kom: Sen. rh., Icti., nisi tecum conlusisset Ci.

colluviō (conluviō) -ōnis, f, starejše kakor colluviēs (col-, conluere)

1. nesnaga, blato: impurissimae colluvionis humores Cassian.; pl. (pren.): sentinarum colluviones Arn.; sicer

2. le pren.
a) zmes, zmešnjava, metež: Plin. iun., Suet. idr., in colluvione Drusi Ci., ille nefarius ex omnium scelerum colluvione natus Ci., o praeclarum diem, cum … ex hac turba et conluvione discedam! Ci. iz tega vrveža in meteža, civitates ex omni conluvione et confusione in aliquam tolerabilem formam redigere L., coll. ordinum hominumque Cu., hominum Iust.
b) blato: omnia scorta et publicae colluvionis sordes Hier., colluvione liberatur incesti Amm.

color moški spol (ženski spol) barva; barva obraza; šminka; posebnost; pretveza, navidezen razlog

color de acuarela akvarelna barva
color de aguada vodna barva
color de anilina anilinska barva
color durable, color fijo trajna barva
color local lokalno barvanje (v romanu)
color al óleo, color barniz oljnata barva
color a pastel pastelna barva
color a tempera tempera barva
gente de color barvnokožci (črnci, mulati itd.)
película en color barvni film
de color barvan, pisan
so color (de) pod pretvezo
cambiar de color iz ene stranke preiti v drugo; presedlati
dar de color (a) barvati, prepleskati
un color se le iba y otro se le venía spreminjal je barve (od razburjenja, sramu ipd.)
mudar de color zardeti (od sramu, jeze)
perder el color obledeti, izgubiti barvo
subido de color pikanten (zgodba)
verlo todo de color de rosa vse v rožnati barvi videti
colores espectrales spektralne barve
cubierta en colores barvast ovitek
a dos (en dos) colores dvobarven
de muchos colores mnogobarven, pisan
no distinguir de colores ne jasno videti, zamenja(va)ti
pintar con negros colores črno slikati (videti)
ponerse de mil colores živo zardeti
sacarle a uno los colores komu rdečico v obraz pognati
salirle (subírsele) a uno los colores od sramu rdeč postati

colorare

A) v. tr. (pres. coloro)

1. barvati, obarvati

2. pren. zakriti; zakrinkati; maskirati, kamuflirati:
colorare le menzogne kamuflirati laži

B) ➞ colorarsi v. rifl. (pres. mi coloro)

1. obarvati se:
il cielo si è colorato di rosso nebo je pordelo

2. zakrinkati se, zakamuflirati se