Franja

deal¹ [di:l] samostalnik
množina, del; sporazum; ravnanje, poslovanje; kupčija; deljenje kart
ameriško gospodarska politika določenega obdobja

a geat (ali good) deal, sleng a deal veliko, mnogo, precej
to think a great deal of precenjevati
pogovorno square deal pošteno ravnanje
pogovorno raw deal nepošteno ravnanje
to do a deal with narediti kupčijo, dogovoriti se
it's a deal! velja!
the New Deal Rooseveltov poskus reorganizacije upravnega in gospodarskega sistema

deambulō -āre -āvī -ātum (do utrujenosti) sprehoditi (sprehajati) se: Ter., Ca., Ci., Cels., Suet. idr.

death [deɵ] samostalnik
smrt; smrtni primer; uboj, umor; konec, uničenje; kuga

to be the death of s.o. ubiti koga, povzročiti smrt koga
to be in at the death vzdržati do konca
to bleed to death izkrvaveti
to catch one's death of umreti zaradi
to be bored to death strašno se dolgočasiti
arhaično to do to death pogubiti, ubiti, uničiti
it's a case of life and death gre za biti ali ne biti
ameriško, sleng sudden death slab whisky
worse than death zelo slab
sleng death on ves nor na; odličen
to put to death usmrtiti
to lie at the death's door umirati, biti na pragu smrti
pravno civil death zguba državljanskih pravic
as sure as death popolnoma prepričan, čisto gotov
Black Death kuga
field of death bojno polje
I am sick to death of it do grla sem tega sit
certificate of death mrliški list
tired to death na smrt utrujen

debáta debate; discussion

odgoditi debáto (do) to adjourn a debate (till)
spustiti se v debáto to enter into (ali upon) a discussion
udeležiti se debáte to take part in a discussion
zavlačevati debáto to protract a debate, (v parlamentu) to filibuster
to vprašanje je še v debáti this question is under discussion
zakonski osnutek bo prišel v debáto jutri the bill will come up (ali will be debated ali will be taken up) tomorrow

debater samostalnik
1. pogosto v množini (o tekmovalni dejavnosti) ▸ vitázó
2. (razpravljavec) ▸ vitázó, vitapartner
Po mnenju strokovnjakov se do zdaj niti eden niti drugi predsedniški kandidat ni izkazal kot preveč dober debater. ▸ A szakemberek szerint eddig egyik elnökjelölt sem bizonyult túl jó vitapartnernek.

dêbel (-éla -o)

A) adj.

1. grosso:
debela deska, knjiga grossa tavola, libro grosso
debel sneg neve alta

2. grasso, corpulento, obeso, pingue:
debel človek uomo grasso

3. pren. grossolano:
debela šala battuta grossolana, scherzo grossolano

4. pog. (globok, nizek) fondo:
debel glas voce fonda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
debel denar banconote di grosso taglio
imeti debelo denarnico avere il portafoglio gonfio, ben fornito
pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
pog. pren. imeti debel krompir avere una fortuna sfacciata
debela laž grossa bugia
pren. biti v debeli zimi essere nel pieno dell'inverno
pren. gledati z debelimi očmi far tanto d'occhi
do mesta je debela ura hoda il luogo è a un'ora buona di cammino
pren. ta je pa debela! questa è poi grossa!
anat. debelo črevo intestino grosso, crasso
etn. debeli četrtek giovedì grasso
tisk. debeli tisk grassetto
debel (in dolg) suknjič giaccone
debel kol palanca
šalj. debel nos pipa, nappa
debel slovar calepino
šalj. debele bukve messale
tekst. debel sukanec tortiglia
debela odeja schiavina
navt. debela sidrna vrv gomena
debela solza luccicone
rel. debela sveča cero
lov. debela šibra pallettone
debela vrv cavo
PREGOVORI:
bolj je kmet neumen, debelejši krompir mu zrase la fortuna è cieca

B) debéli (-a -o) m, f, n
debele kvasiti, razdirati contarle grosse
na debelo goljufati, krasti imbrogliare, rubare a man salva
snega je zapadlo na debelo è caduto un bel po' di neve
trg. trgovati na debelo commerciare all'ingrosso

debelina samostalnik
(lastnost predmeta) ▸ vastagság

dēbito² m

1. pravo dolg:
contrarre un debito zadolžiti se
debito consolidato konsolidiran dolg
affogare nei debiti utapljati se v dolgovih
essere nei debiti fino ai capelli do vratu tičati v dolgovih
comprare a debito kupovati na up
essere in debito di qcs. kaj dolgovati (tudi pren.)

2. dolžnost, dolg:
adempiere al proprio debito (verso) plačati dolg

debolezza f slabost, šibkost (tudi pren.); napaka:
le umane debolezze človeške slabosti
avere una debolezza per qcn. o qcs. imeti slabost do koga ali česa
ha la debolezza di credersi bella domišlja si, da je lepa

déborder [debɔrde] verbe intransitif razliti se, stopiti čez bregove; biti prepoln; bruhniti (en v); prekipevati, figuré póčiti; vulgairement kozlati; marine odpluti (na morje); militaire vdreti, prodreti v; verbe transitif presegati, moleti ali segati čez (quelque chose, de quelque chose kaj); figuré prekašati, premagati; marine spustiti v vodo, odriniti (čoln); militaire obiti; odrezati, odparati rob

se déborder razliti se čez bregove
se déborder en dormant v spanju se razkriti
la rivière a débordé reka je prestopila bregove
déborder de joie, de santé prekipevati od veselja, zdravja
mon cœur déborde de reconnaissance srce mi je prepolno hvaležnosti
verre masculin plein à déborder prepoln kozarec
la nappe déborde largement la table prt sega precéj čez mizo
l'orateur a débordé son sujet govornik je šel čez meje svojega predmeta
déborder l'ennemi sur la droite obiti sovražnika na desnem krilu
faire déborder quelqu'un (familier) razjeziti, raztogotiti koga
faire déborder le vase, la coupe (figuré) napraviti mero polno, pripeljati do kraja potrpežljivosti
la goutte d'eau qui fait déborder le vase kaplja vode (malenkost), ki napravi mero prepolno

déboucher [debuše] verbe transitif odmašiti, odčepiti, odpreti

déboucher un lavabo, un tuyau, une bouteille odmašiti umivalnik, cev, odčepiti buteljko; verbe intransitif (nenadoma) priti iz, pojaviti se iz; iztekati se (sur na), končati se, voditi, privesti do
une voiture déboucha d'une route transversale s prečne ceste je pripeljal avto
la rue débouche sur une large place ulica se izteka, vodi na širok trg
les égouts débouchent dans le collecteur kanali se izlivajo v zbiralni kanal

débrider [-bride] verbe transitif sneti uzdo (konju); razširiti, kar stiska; médecine zarezati (za razširjenje); populaire ziniti

sans débrider kar naprej, nepretrgoma
il avait dormi sans débrider jusqu'à dix heures nepretrgoma je spal do desetih
débrider une plaie, un abcès razširiti, zarezati rano, absces
débrider les yeux à quelqu'un (figuré) odpreti komu oči
débrider une volaille prerezati niti, s katerimi smo povezali perutnino za pečenje

début [debü] masculin začetek; théâtre prvi nastop, debi; prvi javni nastop, figuré prvi koraki; prvo delo, prvenec; prvi udarec (v igri), začetek igre

au début v začetku, spočetka, sprva
dans les débuts spočetka, v začetku
au début de l'année v začetku leta
dès le début od vsega početka
du début (jusqu') à la fin od začetka do konca
début oratoire prvi govor v parlamentu
appointements masculin pluriel de début začetna plača
en être à son début biti pri začetku
faire ses débuts (théâtre) prvič nastopiti na odru

december samostalnik
(mesec v letu) ▸ decemberV decembru so tradicionalno organizirali praznični sejem. ▸ Decemberben hagyományosan ünnepi vásárt szerveztek.
Prijave za ta izlet je treba oddati do konca decembra. ▸ A jelentkezéseket a kirándulásra december végéig kell leadni.
Povezane iztočnice: veseli december

decemvirālis -e (decemvir) decemvirski, in sicer
a) = decemvirorum legibus scribundis: annus, invidia Ci., leges L., Gell. zakoni dvanajsterih tabel, certamina, potestas L., T., odium L. sovraštvo do (teh) decemvirov, scita Arn.
b) = decemvirorum sacris faciundis: collegium d. Ci.
c) = decemvirorum agris metiendis dividendisque: auctio, pecunia, benignitas, emptio Ci. Adv. decemvirāliter po decemvirsko = kakor decemviri stlitibus iudicandis: Sid.

dēcernō -ere -crēvi -crētum „odločiti“, le pren.

I.

1. (kaj dvomljivega) odločiti (odločevati), razločiti (razločevati), določiti (določevati), dognati: rem dubiam decrevit vox opportune emissa L., id quidem soli natura decernet Plin., de his Catonis praecepta decernent Plin.; z odvisnim vprašanjem: decernere, utra pars iustiorem habeat causam C., cum … non satis decernere possent, quā suis opem ferrent L.; odvisno vprašanje v mislih dostavimo: quid hoc malum infelicitatis? nequeo satis decernere Ter. = ne morem prav uganiti; pf. decrevi z ACI odločil sem se za to, da … = trdno verjamem (tega mnenja sem, menim, sodim), da … : duo talenta pro re nostra ego esse decrevi satis Ter. mislil bi, da zadostujeta, in quo omnia mea posita esse decrevi Ci., si id summum malum esse decreverit Ci., quod in me ipso satis esse consilii decreras Ci. (gl. opombo), ubi mihi reliquam aetatem a re publica procul habendam decrevi S; z dvojnim acc.: illum decrerunt dignum, suos cui liberos committerent Ter. razglasili (spoznali) so ga odločno za vrednega.

2. (kot razsodnik) soditi, razsoditi (razsojati); abs.: ita (da!), verum (pa) praetor decernebat Ci., sapiens praetor offensionem vitat aequabilitate decernendi Ci., si caedes facta, si de hereditate, de finibus controversia est, idem (Druides) decernunt C.; z obj. v acc.: Servius alia decernit L., decernere vindicias secundum servitutem L. pravno zadevo razsoditi v smislu sužnosti = prisoditi tožniku pravico do njegove sužnje; s praep.: fit, ut de eadem re saepe alius aliud decreverit Corn., alias revocabat eos, inter quos iam decreverat Ci., in eius controversiis quid decernas non a te peto Ci. ep., in iure dicundo ita decrevit, ut … Suet.; z dat. personae: alias inter aliquos contrarium … decernebat, ac proxumis paulo ante decreverat Ci. Kako? tu aliter decernere in eadem causa non potuisti Ci., Verres contra illud ipsum edictum suum sine ulla religione decernebat Ci., praetor decernit; quam aequum, nihil dico; unum hoc dico, novum Ci.

3. (o sklepajočih zborih, združbah) ukreniti (ukrepati), skleniti (sklepati); abs.: senatus satis severe decrevit Ci. je ostro ukrepal, qui ordo decrevit invitus Ci. je bil prisiljen k sklepu, exspectanda magis est decernendi ratio quam decertandi fortitudo Ci. bolj sklep na osnovi razuma kakor odločitev z orožjem, cum pontifices decressent ita Ci.; z obj. (acc. rei) ali s praep.: mihi uni gratulationem decrevistis Ci., d. bellum C., tu, miles, quid de imperatore Paulo senatus decrevit … , audi L., de summa salute vestra populique Romani. … decernite diligenter Ci., de imperio Caesaris et de amplissimis viris gravissime acerbissimeque decernitur C., simul de exercitu Catilinae et de omnibus coniuratis decernere S., sed ne id, quod placebat, decerneret (senatus) in (pri) tantae nobilitatis viris, ambitio obstabat L., at enim quis reprehendet, quod in parricidas rei publicae decretum erit? S. kar se bo ukrenilo zoper … , nuntiat inani populo pontifices secundum se (njemu v prid) decrevisse Ci., d. secundum Buthrotios Ci. ep.; z odvisnim vprašanjem: quo praesidio tuto et libere senatus quae vellet decernere auderet C.; s finalnim stavkom: senatus decrevit, darent operam consules S., decrevit senatus, ut Claudius leges conscriberet Ci., decrevistis, ne quis rem impediret Ci.; z inf. ali ACI: legiones decreverunt senatum defendere Ci., si hic ordo placere decreverit te ire in exilium Ci., omnes Numae Pompilio regnum deferendum decernunt L.; occ.
a) (s sklepom) določiti, izreči, izjaviti, razglasiti (razglašati): mea virtute patefactam esse coniurationem decrevistis Ci., mihi adsentiens senatus tumultum decrevit Ci. da je upor, da je država v vojnem stanju, Dolabellā hesterno die hoste decreto Ci.
b) odrediti, ukazati: senatus decrevit, ut pecunia solvatur Ci., decrevit senatus, ut eis agerentur gratiae Ci.
c) določiti, skleniti, dogovoriti se, postaviti (rok): pecunias ad ludos Ci., dilectus totā Italiā decreti sunt Ci., d. quaestionem de morte alicuius Ci. ali de morte alicuius per senatum L., quaestionem de bonis direptis decernunt C., supplicatio in dies XV decreta est C., d. tempus ad eam rem S., diem conloquio S.
č) dati, prisoditi (prisojati), izročiti, odkazati, dovoliti: honores alicui Ci., alicui coronam lauream, triumphum Ci., iudici praemium Ci., imperatori decem legatos Ci., duas Gallias duobus consulibus Ci., clarissimo viro decrevit imperium Ci., maiores nostri statuas multis decreverunt, sepulcra paucis Ci., eripueras senatui provinciae decernendae potestatem Ci., d. provincias privatis C.; z dvojnim acc.: praemium (za plačilo) servo libertatem d. S.

4. (o posameznem senatorju) glasovati za kaj, svoj glas oddati za kaj, izreči se za kaj: Silanus primus sententiam rogatus supplicium sumendum decreverat S., ea Sullae placuere, pauci ferocius decernunt S.; occ. (sploh o posamezniku ali posameznikih) skleniti, odločiti (se), nameniti se: Caesar Rhenum transire decreverat C., ibi manere decrevit N., decretum est non dare signum L.

II.

1. (v vojni) odločiti (z orožjem), odločilen boj biti, (odločilno) boriti (bojevati) se: d. proelium Ci., certamina L., primus clamor atque impetus rem decrevit L., pugna per se decerni non poterat L.; brez objektnega acc.: decernendi potestatem Pompeio fecit C. ponudil je Pompeju odločilen boj, si decerni placet L., hostem … trahere ad decernendum L., Darius statuit ipse decernere Cu., cum hoc eodem (P. Cornelio Scipione) Clastidii apud Padum decernit N.; de salute rei publicae decernitur Ci., de summa rerum decernere L. ali summis de rebus decernere Q.; inter se d. Auct. b. Hisp.; cum suorum paucitate contra magnam vim hostium d. Auct. b. Afr.; solus … pro omnibus nobis … decernens Amm.; z odvisnim vprašanjem: Samnis Romanusne imperio Italiam regant, decernamus L., ineamus aliquam viam, quā, utri utris imperent, sine magna clade … decerni possit L. Kako? S čim? z abl.: navali certamine L., classe paucis diebus erant decreturi N. so hoteli biti boj na morju, spopadli so se na morju, d. acie N., L. spopasti se po vseh pravilih, reden boj biti, exercitu N., armis Ci. ep., V., L., ferro Ci., V., certamen ferro Ci., d. artificio magis quam viribus Auct. b. Afr., Marte, equestri proelio Cu., proelio cum proditore, omnibus viribus in Sicilia Iust., lapidibus et subselliorum fragminibus Suet.; pesn.: cursibus et caestu V. v tekmovalnem teku in rokoborbi, cornibus inter se decernunt (tauri) V.

2. pren. (z besedami) boriti (bojevati) se, poseb. pred sodiščem: decernite criminibus, mox ferro decreturi L., d. uno iudicio de fortunis omnibus Ci., pro meo sodali … et pro mea omni fama prope fortunisque Ci., qui iudicio decernent Q. pravdajoče se (sprte) stranke. — Od tod subst. pt. pf. dēcrētum -ī, n

1. sklep, odlok, ukrep oblasti ali kakega oblastnika: Suet., d. praetoris, decurionum Ci., vestra decreta Ci., hoc decreto (senatūs) C., eorum (Druidum) decretis … parent C., patrum decreta H., senatus gravissima decreta perfregerat Ci., omnium imperatorum de Deiotaro decreta Ci., sua decreta confirmare N., decreto stare C., L. pokoriti se ukrepu, ravnati po njem

2. fil. (= δόγμα) načelo, pravilo: Sen. ph., qui (philosophus) … decretis suis pareat Ci., quoniam enim id haberent Academici decretum (sentitis enim iam hoc me δόγμα dicere) Ci., dubitare … de suis decretis, quae philosophi vocant δόγματα Ci.

Opomba: Sinkop. obl. dēcrērit = dēcrēverit, dēcrēram (-ās) = dēcrēveram (-ās), dēcrēsse(n)t = dēcrēvissent, dēcrēsse = dēcrēvisse: Kom., Luc., Ci., L. idr.

décider [deside] verbe transitif odločiti, skleniti; določiti

décider de quelque chose odločiti o čem
il a décidé de partir sklenil je, da odpotuje
décider quelqu'un à quelque chose pripraviti koga do česa, nagovoriti koga k čemu
je l'ai décidé à ce voyage pregovoril sem ga za to potovanje
se décider à quelque chose, se décider à faire quelque chose odločiti se za kaj
se décider à une opération odločiti se za operacijo
en décider odločiti, prinesti rešitev
le sort en a décidé autrement usoda je o tem drugače odločila
mon sort se décide aujourd'hui moja usoda se odloča danes

decimálka decimal

do, na pet decimalk to five decimal places

décourager [dekuraže] verbe transitif vzeti pogum (quelqu'un komu); demoralizirati; vzeti voljo (de za); potreti

se décourager izgubiti pogum, postati malodušen
être découragé biti potrt, žalosten
décourager quelqu'un de travailler vzeti komu voljo do dela
décourager quelqu'un d'une entreprise hasardeuse odvrniti koga od tveganega podviga

decumātēs -ium, adj. (decuma) desetinski: decumates agri T. desetini zavezana zemljišča, desetinska zemlja, zaklinek germanske zemlje med Donavo in Renom, ki jo je oklepal trajanski nasip (od Kolonije do Ratisbone).