Franja

désaltérer [dezaltere] verbe transitif odžejati, ugasiti žejo (quelqu'un komu); poživiti; zadovoljiti; poétique namočiti

se désaltérer odžejati se, piti, napiti se
désaltérer un malade, un blessé dati piti bolniku, ranjencu

dèščica planchette ženski spol ; (strešna) bardeau moški spol ; éclisse ženski spol , attelle ženski spol

v deščice dati éclisser, mettre une éclisse (ali une attelle) à

détartrer [-tre] verbe transitif odstraniti kotlovec (quelque chose iz česa)

se jaire détartrer les dents dati si odstraniti zobni kamen

dexteritās -ātis, f (dexter; prim. δεξιότης)

1. okretnost, spretnost, ročnost: Gell., Aus., ingenii L., multa in eo dexteritas visa L. okretno ravnanje.

2. ugodnost znamenj, ki se prikazujejo z desne: dii dexteritate pollentes Arn. sposobni dati ugodna znamenja.

Dienst, der, (-/e/s, -e) služba; služenje; (Hilfe, Unterstützung) usluga, storitev; Baukunst, Architektur služnik; historische Bedeutung, Geschichte breme; in jemandes Dienst treten stopiti v službo pri; in jemandes Dienst stehen biti v službi pri; im Dienst einer Sache stehen služiti (čemu); seines Dienstes entheben odstaviti; im Dienst sein biti v službi; Dienst haben imeti službo; seinen Dienst antreten nastopiti službo; seinen Dienst tun ein Gerät: služiti; gute Dienste leisten dobro služiti; seinen Dienst versehen služiti; in Dienst stellen dati v promet; außer Dienst stellen vzeti iz prometa, ein Schiff: [Schiffahrt] Schifffahrt razpremiti; außer Dienst v pokoju; einen (guten/schlechten) Dienst erweisen narediti (dobro/slabo) uslugo; vom Dienst dežurni (Chef vom Dienst dežurni urednik, Offizier vom Dienst dežurni oficir) ; zu Diensten na uslugo

dimissione f odstop, odpoved, ostavka, demisija:
dare, presentare, rassegnare le dimissioni dati odpoved
dimissioni del governo odstop vlade

dīmittō -ere -mīsī -missum (dis in mittere)

I.

1. razposlati (razpošiljati): Suet., pueros circum amicos Ci., praefectos tribunosque militum … in finitimas civitates … dimissit, barbari nuntios in omnes partes dimiserunt, speculatoribus in omnes partes dimissis, dimissis circum municipia litteris, litteris per omnes provincias civitatesque dimissis C., litteras passim in alias urbes d. L., per litora certos dimittam V., ex omni dimissis parte flagellis O. od vseh strani razprši lovke, dimissi nuntiant Cu., librum per totam Italiam d. Plin. iun.; brez obj. v acc.: Caesar … magno coacto numero ex finitimis civitatibus in omnes partes dimisit C., dimisit enim circum omnes propinquas provincias C., quia per provincias dimiserunt censores (nom.) L.; pren.: dimissis manibus fugere domum Pl. ali dimissis manibus odos in caelum volat Pl. „z naprej iztegnjenimi rokami“ = kar najhitreje, aciem (sc. oculorum) in omnes partes d. O. na vse strani pogledovati, ignotas animum dimittit in artes O. usmeri pozornost na …

2. razpustiti: concilium, senatum Ci., coetu vestro dimisso Ci.; met. (do)končati: convivium, ludos L.

3. (z živimi obj.) najprej voj. odpustiti (odpuščati), odsloviti (odslavljati): exercitum Ci. idr., milites C., legionem, nautas Ci., remigibus militibusque dimissis Ci.; potem tudi v drugih primerih
a) odpustiti (odpuščati), izpustiti (izpuščati), iz rok (od sebe) pustiti (puščati), odposlati (odpošiljati), odpraviti (odpravljati): aliquem sine supplicio Ci., ne prius legatos dimitterent, quam … N., d. hostem ex manibus C., aliquem ex custodia, e carcere Iust., filium a se non dimittebat Ci. ep., quo factum est, ut Sulla nusquam eum ab se dimitteret N., d. milites in oppidum C., Rhodios domum L., equos konje odpraviti (da bi se bojeval kot pešec): V., T., ali konje v beg pognati (da bi naprej bežal peš): C.; ab armis dimittitur Iust. da se prepričati, da položi orožje; z dvojnim acc.: d. regem spoliatum Ci., neminem nisi victum N., nikomur ne dati, nepremaganemu pete odnesti, aliquem saucium N., aliquem incolumem C., aliquem inviolatum Vell., aliquem impunitum S., aliquem incastigatum H., aliquem tutum Suet.; (o stvarnih subj.): dolor, febris eum dimittit Cels. ga zapušča, popušča.
b) (oblastnika) odpustiti, odsloviti, odstaviti: Lamp., legatos (podpoveljnike) cum ignominia Suet., eum … ut cupidum iudicandi dimisit Suet.
c) (učence) odpustiti (odpuščati): Ci. (De orat. I, 28, 126), scholam Suet. vso šolo.
č) o možu (žensko, poseb. zakonsko ženo) (od)pustiti, odsloviti, zavreči, ločiti se od nje: concubinam Pl., uxorem, aliquam e matrimonio Suet., aliquam divortio, repudio Iust.
d) drž.pr. in jur. α) (upniku) zadostiti, plačati, zadovoljiti ga: creditorem Plin. iun., Icti.; pren.: venter non molestus est creditor; facile dimittitur Sen. ph. β) komu dolg odpustiti: aliquem Cu., debitorem Icti. γ) zločincu kazen odpustiti, brez kazni (s)pustiti, osvoboditi ga: aliquem Cu., Suet., Eutr., ad bestias damnatos Icti δ) pustiti koga iz svoje oblasti: filium potestate Icti., personas e iure suo Icti.

— II. pren.

1.
a) z acc. personae α) pri (na) miru pustiti koga: quare istos (pristaše te šole) sine ulla contumelia dimittamus Ci., quod fortuna me a turpissima suspicione dimiserat Petr. me je bila oprostila suma. β) se dimittere Sen. rh. oprostiti se (dela), privoščiti si oddih.
b) z acc. rei: qui fortes animas laudibus in longum dimittitis aevum Lucan.; v pass.: illa tamquam dimissa discedit Q.

2. z acc. rei
a) kaj popustiti, vnemar pustiti, odložiti, odvreči, odmetati, spustiti (da pade): ex metu signa dimiserunt C., nec eum (= eius, sc. Demosthenis orationes) dimittis e manibus Ci. in ga ne spustiš iz rok, d. arma Sen. ph., thesauros, chlamydem Cu., cibum Ph. (o krokarju); (o stvarnih subj.) izgubiti (izgubljati): arbor folia dimittit Plin., granum d. Plin. (o pšenici).
b) kaj pustiti, opustiti (opuščati), ukiniti, odpraviti, odstraniti, čemu odreči se, odpovedati se, od česa odstopiti: multum de cupiditate Ci., illas fortunas morte Ci., praedam (fortunam) ex manibus C., victoriam, oppida, ripas C., provinciam L., tempus Ci. ali occasionem C., N. ali opportunitatem Cu. izpustiti, zamuditi, tempus pugnandi C., quaestionem Ci., oppugnationem C., consilium C., spem Ci. odreči se, libertatem neque dimisi umquam neque dimittam Ci., d. vim suam, ius suum Ci., imperium (strahovlado) N., vitam alieno arbitrio N., fugam V., curam O., dimissā priore curā T. ko je bila … odstranjena, matrimonia Suet. razvez(ov)ati; z dat. commodi: iracundiam suam rei publicae C. državi na ljubo.
c) iz glave kaj izbiti si, kaj pozabiti, komu kaj iz spomina uide, iz glave izpade: d. oblito pectore cuncta, quae Cat., bilingues ex animo socios Sil., praeterita instantia futura pari oblivione T.; tudi le d. aliquid pozabiti: Q. (XI, 2, 9), Plin. iun. ep. (IX, 18, 2).
č) komu kaj odpustiti (odpuščati): his tributa T., peccata, delicta, debita nostra Eccl.
d) v kako stanje spraviti (spravljati): dimissa iam in discrimen dignitas L., fata in praeceps solitus dimittere Caesar Lucan. svojo srečo nevarnosti izpostavljati.

— III. kaj pustiti (puščati), zadaj pustiti: ternos pedes inter singulas vites Pall., partem favorum quintam Pall., caule dimisso Pal.; od tod: koga za dediča po smrti zapustiti, po oporoki zapustiti, komu kaj voliti: patrem matremve Cod. Th., usum fructum uxori Cod. Th., alicui legatum Icti., habuerat … facultates a multis dimissas gratiā patris Lamp.

Dios, dios moški spol bog, stvarnik, božanstvo, božja podoba

(dios) malik
Dios delante, Dios mediante z božjo pomočjo
hablar con Dios moliti
a la buena de Dios odkritosrčno; na slepo
como dios popoln, dovršen
la injusticia clama a dios krivica vpije do neba
dar por dios vbogajme dati
dios dirá to je v božjih rokah
sin encomendarse a dios ni al diablo brez premisleka, smelo; meni nič tebi nič
llueve de dios močno dežuje
pedir (ir) por dios beračiti
lo sabe todo dios vsak to ve
dios le tiene de su mano bog mu pomagaj
¡dios nos libre! bog nam pomagaj! bog varuj!
¡a dios! zbogom!
¡a dios, y veámonos! skoraj na svidenje!
¡ay dios! moj bog!
¡quiera dios! bog daj!
¡vaya con dios! zbogom! bog daj! nehajte s tem! še v sanjah ne!

dire*² [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

en dire k temu reči, meniti
à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
à ce qu'on dit menda
aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
autrement dit z drugimi besedami
pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
pour tout dire kratko in malo, skratka
proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
sans dire mot brez besede
disons (commerce) z besedami
disons-le priznajmo (si) to
dis, dites? kajnèda?
vous dites? kako, prosim?
dites donc! čujte vi!
à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
dit-on (tako) pravijo, baje, menda
c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
c'est bientôt dit to je lahko reči
cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
vous l'avez dit tako je (to)
c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
tout n'est pas encore dit to še ni vse
ce qui est dit est dit pri tem ostane
il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
(et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
c'est à dire to se pravi
cela va sans dire to se samo po sebi razume
ce sont des on dit to so prazne govorice
qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
dire l'avenir napovedati bodočnost
dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
dire un (petit) mot reči besedo
dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
cela veut dire to pomeni, to se pravi
cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
(y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
avoir beau dire zaman govoriti
vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj

direktíva directive ženski spol , instructions ženski spol množine , ordre moški spol

dati direktive donner des directives (ali des instructions)
delati po direktivah suivre les instructions
po direktivah selon les instructions, conformément aux instructions (ali aux ordres)

direktíva (-e) f direttiva:
dati, dobiti direktive dare, ricevere le direttive
delati po direktivah attenersi alle direttive, seguire le direttive

diritta f knjižno desnica:
dare la diritta a qcn. dati komu prednost

disarmo m

1. razorožitev, razoroževanje:
conferenza per il disarmo razorožitvena konferenca

2. navt. razprema:
mettere una nave in disarmo dati ladjo v razpremo

3. gradb. snemanje, snetje odrov

discēssiō -ōnis, f (discēdere)

1. razhajanje, razhod, ločitev: Ter. (zakoncev), d. contionis Ci., plebei a patribus S. fr., populi in duas partes Gell., stellarum discessiones Gell.

2. occ. razhod (razstop) senatorjev pri glasovanju, glasovanje brez spornega razgovora, brez debate (prim. discēdō I. 2. b): Varr. ap. Gell., Suet., discessionem facere Ci., Hirt. na glasovanje dati, discessio fit Ci. glasuje se, in hanc sententiam facta discessio T., senatus consultum de supplicatione per discessionem fecit Ci. le po glasovanju (brez debate), tako tudi: quo (senatus consulto) per discessionem facto T.

3. odhod: ni tempus noctis … necessariae discessionis nos admoneret Macr.; occ. (voj.): nonanus … mox desolatus aliorum discessione T.

disdetta f

1. pravo odpoved:
dare la disdetta odpovedati, dati odpoved

2. smola, nesreča:
che disdetta! kakšna smola!

dish¹ [diš] samostalnik
skleda, krožnik; jed
množina posode
arhaično skodelica
ameriško, pogovorno dekle; votlina, jama

to bave a hand in the dish biti v kaj zapleten
a dish of chat kramljanje
to lay a thing in s.o.'s dish dati komu kaj pod nos
standing dish običajna jed
dish of gossip kramljanje

disingranare v. tr. (pres. disingrano) (disaccoppiare; disinnestare) strojn. ločiti, ločevati; izklopiti:
disingranare la marcia avto dati v prosti tek

diskónt descuento m

znižanje, zvišanje diskonta reducción f, aumentación f del tipo de descuento
dati diskont conceder un descuento

diskusíja ali diskúsija discussion ženski spol , débat moški spol

dati v diskusijo soumettre à la discussion
stvar je izven diskusije la discussion n'est pas là
stvar diskusije objet moški spol de la discussion
živahna diskusija une vive discussion

diskúsija discusión f ; debate m

dati v diskusijo someter a discusión
o tem ni diskusije esto no admite discusión