Franja

Zadetki iskanja

  • pokônci debout, droit, sur pied

    biti pokonci être debout (ali levé)
    držati se pokonci se tenir droit
    nositi glavo pokonci porter la tête haute
    postaviti, spraviti pokonci mettre debout (ali d'aplomb, sur pied)
    postaviti zopet pokonci relever
    sesti pokonci se mettre sur son séant
    zavihati pokonci ovratnik relever le col
  • pokônci adv. diritto, eretto; su, in piedi:
    držati se pokonci stare diritto
    komaj se držati pokonci reggersi a malapena in piedi
    pren. upanje ga drži pokonci la speranza lo mantiene in vita
    planiti pokonci alzarsi su, balzare in piedi
    pren. biti pokonci (biti zdrav, bolje se počutiti) essere sani, stare bene; (biti buden, vstati) stare su, stare svegli, alzarsi (biti vznemirjen, pozoren) essere in subbuglio; stare all'erta; (biti zaposlen) essere impegnati
    biti zgodaj pokonci alzarsi presto
    ob zločinu je bilo pokonci vse mesto il delitto sconvolse l'intera città
    pri iskanju zločinca je bila pokonci vsa policija alla ricerca del delinquente erano impegnate tutte le forze dell'ordine
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. lasje so mi šli pokonci mi si rizzarono i capelli, presi una terribile paura
    pren. držati pokonci (podjetje, revijo ipd. ) tenere in piedi (un'azienda, una rivista,...)
    pren. imeti ušesa pokonci essere tutto orecchi
    pren. nositi glavo pokonci andare con la testa eretta
    pren. postaviti se pokonci ribellarsi
    pren. spraviti otroke pokonci (vzgojiti) allevare i bambini
    PREGOVORI:
    prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi
  • pokônci derecho

    biti pokonci estar levantado
    pokonci postaviti poner derecho
    pokonci stati estar en pie
  • poko|en [ô] (-na, -no) aufrecht (tudi figurativno), [hochgestellt] hoch gestellt, (navzgor usmerjen) aufsteigend, (zravnan) aufgerichtet
    biti pokončen figurativno Rückgrat haben/zeigen
    tehnika Hoch- (format das Hochformat), Stand- (cev das Standrohr)
  • pokóren soumis, obéissant, docile

    biti komu pokoren obéir à quelqu'un, se soumettre à quelqu'un
  • pokóren obediente; dócil; sumiso

    biti pokoren obedecer (komu a alg)
  • pokrovitelj moški spol (-a …) der Schirmherr; (mecen) der Gönner, Förderer
    biti pokrovitelj prireditve, proslave: den Ehrenschutz haben
  • pól2 (polovica) half

    ob pól sedmih at half past six
    ob sedmih ali pól osmih at seven or half past (seven)
    na pól fifty-fifty
    pól na pól on a fifty-fifty basis
    razdeliti si na pól s kom to go fifty-fifty with someone
    pól funta half a pound
    pól ure half an hour
    pól deleža a half share
    za pól cene at half price
    za pól več half as much (oziroma many) again
    lopov in pól an utter scoundrel (ali rogue)
    to (pa) je klobuk in pól! that's some hat!
    biti na pól pota v Ameriko to be halfway to America
    na pól kaj napraviti to do something by halves
    na pól se odločiti za to have half a mind to...
    le na pól narejen only half finished
    srečal sem jih na pól pota I met them halfway
  • pól adv.

    A)

    1. mezzo; metà; semi-:
    pol kilograma mesa mezzo chilo di carne
    pol ure hoda mezz'ora di cammino
    prišel je pred pol leta è venuto mezzo anno fa
    ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
    deliti si stroške na pol dividere le spese a metà
    vlak je (na) pol prazen il treno è mezzo vuoto, semivuoto
    na pol porušen semidistrutto

    2. in pol pren. (za izražanje velike stopnje pozitivnih lastnosti):
    dekle in pol un fiore di ragazza
    možak in pol un vero galantuomo
    pojesti hudiča in pol mangiare per quattro, a quattro palmenti
    študirati pol večnosti studiare un'eternità
    ne biti vredno pol beliča non valere un fico secco

    3.
    iti na pol spaccarsi in due
    spustiti zastavo na pol droga ammainare la bandiera a mezz'asta
    poslušati samo na pol ušesa essere disattento
    voj. pol na desno, pol na levo front' a dest' dest'! front' a sinist' sinist'!
    dobro spanje je pol zdravja il sonno fa buon sangue

    B) pól f inv. mezzo:
    ura je pol sedmih sono le sei e mezzo
    pet minut do pol devetih le otto e venticinque
  • póleg à côté de, aux côtés de, près de, auprès (de), contre, au bord de

    poleg drugih stvari entre autres choses
    poleg omare à côté (ali près) de l'armoire
    poleg tega en plus, en outre, à côté de cela
    drug poleg drugega côte à côte
    čisto poleg tout près
    biti poleg être présent, assister à, faire partie de
    tesno eden poleg drugega bord à bord
  • polét vol moški spol , volée ženski spol ; élan moški spol ; figurativno entraînement moški spol , envol moški spol , envolée ženski spol , entrain moški spol , essor moški spol

    polet fantazije envol de l'imagination
    polet čez ocean vol transocéanique
    polet brez vmesnega postanka vol sans escale
    polet čez tečaj vol par le pôle
    polet misli élévation ženski spol des idées
    najvišja višina poleta plafond moški spol d'altitude
    ogledovalni polet (vojaško) vol de reconnaissance
    spustni polet vol plané, descente ženski spol planée
    vesoljski polet vol spatial
    višinski polet vol à haute altitude
    v poletu au vol
    v enem samem poletu d'une seule volée
    dati čemu polet donner un essor à quelque chose, mettre quelque chose en train, activer quelque chose
    imeti polet, biti v poletu avoir de l'élan, être plein d'entrain (ali de verve, d'énergie, de dynamisme), familiarno se sentir en forme
    pripravljen za polet prêt à voler
  • polétje (-a) n

    1. estate:
    suho, vroče poletje estate arida, calda
    umrl je lansko poletje è morto l'estate scorsa
    astronomsko poletje estate astronomica
    babje, indijansko poletje estate indiana
    Martinovo poletje estate di S. Martino
    pren. fant s sedemnajstimi poletji un ragazzo di diciassette anni

    2. pren. maturità:
    pren. biti v poletju moči essere allo zenit delle forze
  • policij|a ženski spol (-e …) die Polizei (lokalna Ortspolizei, politična Staatspolizei, pomorska/luška Hafenpolizei, [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, Seepolizei, preiskovalna Kriminalpolizei, prometna Verkehrspolizei, rečna Wasserschutzpolizei, Wasserpolizei, tajna Geheimpolizei, varnostna Schutzpolizei, vodna [Schiffahrtspolizei] Schifffahrtspolizei, vojaška Feldpolizei, Militärpolizei)
    leteča policija das Rollkommando
    pri policiji/s policijo polizeilich
    (biti) star znanec policije polizeibekannt (sein)
    predati se policiji sich stellen
  • policijsko nadzorstvo srednji spol die Polizeiaufsicht
    biti pod policijskim nadzorstvom unter Polizeiaufsicht stehen
  • polj|e2 [ó] srednji spol (-a …) geografija, fizika, vojska, tehnika das Feld; katastrsko: die Flur
    pomensko polje besede: das Bedeutungsfeld, der Sinnbereich
    vidno/zorno polje das Sichtfeld, der Sichtbereich, das Gesichtsfeld, Blickfeld, die Bildfläche, das Sehfeld
    zapornično polje die Staustufe
    polje skalnih blokov das Blockfeld
    (besedno Wortfeld, bivanjsko Daseinsfeld, rudarstvo jamsko Grubenfeld, kontaktno Kontaktfeld, kopensko minsko vojska Landminenfeld, minsko vojska Minenfeld, naftno Ölfeld, okolno Umfeld, označeno Kreisfeld, plinsko Gasfeld, pojmovno Begriffsfeld, na grbu Wappenfeld, ponikovalno Rieselfeld, poskusno Versuchsfeld, prodniško Schotterfeld, šport servirno Aufschlagfeld, sesalno Saugfeld, snežno Firnfeld, elektrika stikalno Schaltfeld, šport šahovsko Schachfeld, figurativno temno Dunkelfeld, vrtilno Drehfeld, zvočno Schallfeld)
    razdelitev na polja die Felderung
    biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
    razdeljen na štiri polja geviert
  • poljedel|ec [é] moški spol (-ca …) der Ackerbauer
    biti poljedelec Ackerbau treiben/betreiben
  • poljúb (-a) m bacio:
    dati, vrniti poljub dare un bacio, restituire il bacio
    zasuti s poljubi coprire di baci
    nežen poljub un bacio tenero
    judežev poljub il bacio di Giuda
    očetovski poljub bacio paterno
    spravni poljub bacio della pace
    poljub na roko baciamano
    hist. biti obsojen na poljub železne device essere condannato al bacio della Vergine di Norimberga
  • poln1 [ou̯] (-a, -o) voll (kozarec ein volles Glas, lonec ein voller Topf)
    nabito poln gestopft voll, gesteckt voll, prall, prallvoll, zum Bersten voll
    poln do roba/vrha gestrichen voll, randvoll
    biti do vrha poln randvoll sein, da teče čez: überlaufen
    napol poln [halbvoll] halb voll
    na tričetrt poln [dreiviertel] drei viertel voll
    (polne postave) vollschlank, füllig
    poln tank eine Tankfüllung
    polna ura eine volle Stunde, eine geschlagene Stunde, bije: die volle Stunde
    polno ime der Vollname, voller Name (s polnim imenom mit vollem Namen)
    imeti polne roke die Hände voll haben, dela ipd.: alle Hände voll haben
    v polni meri in vollem Maße
    v polnem pomenu besede im Vollsinn des Wortes
    v polnem razcvetu in voller Blüte, in Hochblüte
    v polnem razmahu in vollem Gange, auf vollen Tour laufen
    s polno paro mit Volldampf, mit Hochdruck, delati: auf Hochtouren laufen/sein
    s polnnimi jadri mit vollen Segeln
    s polnimi pljuči vdihavati: in vollen Zügen
    figurativno imeti poln gobec das Maul vollnehmen
    mera je polna das Maß ist voll!, das bringt das [Faß] Fass zum überlaufen
    imeti polno glavo den Kopf voll haben
    obratovati s polno kapaciteto ausgelastet sein
    polno izoblikovan durchgebildet, voll ausgebildet
    voll- (zaposlen vollbeschäftigt, zavarovan vollversichert)
  • poln2 [ou̯] (-a, -o) česa: voller (moke, kruha, listja, ljudi voller Mehl/Brot/Laub/Menschen); (napolnjen) gefüllt (mit); durchsetzt mit; -voll (humorja humorvoll, nemira unruhevoll, odrekanja entsagungsvoll, entbehrungsvoll, spominov erinnerungsvoll, zlih slutenj ahnungsvoll, domišljije phantasievoll), -erfüllt (bolečin schmerzerfüllt), -geladen (energije energiegeladen, problemov problemgeladen), -beladen (kompleksov komplexbeladen), -bedeckt (blata schlammbedeckt, verschlammt), -trächtig (nevarnosti gefahrenträchtig), -verseucht (morskih psov haiverseucht), -reich (odrekanj entbehrungsreich, ovir hindernisreich, razočaranj enttäuschungsreich, užitkov [genußreich] genussreich, napetosti spannungsreich, žil gefäßreich), -froh (upanja hoffnungsfroh); tudi deležniki, navadni pridevniki:
    poln brazgotin benarbt
    poln cvetja blumig
    poln čeri klipprig
    poln gubic runzlig, runzelig, verrunzelt
    poln lukenj löcherig
    poln marog striemig
    poln megle durchnebelt
    poln osata distelig
    poln pare dampfig
    poln pečk kernig
    poln perja federig
    poln plev spelzig
    poln prhljaja schuppig
    poln rakastih razsevkov verkrebst
    poln skrbi sorgevoll, mit Sorge erfüllt
    poln vrzeli lückenhaft
    poln zemlje erdig
    poln uši verlaust
    poln vijug verschnörkelt
    biti poln voller … sein, gefüllt mit … sein
    figurativno biti poln energije ein Energiebündel sein
    biti poln sokov les, rastlina: im Saft stehen
  • póln plein, rempli ; (zaseden) complet, bondé

    poln idej riche en idées
    polna luna pleine lune ženski spol
    polna mera mesure ženski spol pleine (ali comble)
    poln milosti plein de grâce
    poln moči plein de vigueur, vigoureux
    poln možnosti riche de possibilités
    poln nevarnosti dangereux, périlleux
    poln obraz visage plein (ali arrondi, replet), figure pleine (ali ronde)
    polna obremenitev pleine charge ženski spol
    poln do roba plein à ras bord
    polna skodela écuelle ženski spol, écuellée ženski spol
    polna zaposlitev plein emploi moški spol, occupation ženski spol totale
    polno zaseden vlak train moški spol complet (ali bondé)
    poln zavisti plein d'envie, envieux
    polna žlica cuillerée ženski spol
    nabito poln plein à craquer, plein comme un œuf, bondé
    vse polno une grande quantité de, beaucoup de
    do vrha poln ras, comble, à plein bord
    na pol poln à moitié plein
    pri polni zavesti en toute connaissance
    s polno hitrostjo à toute vitesse
    s polnimi jadri à pleines voiles
    v polnem pomenu besede dans toute l'extension du mot, dans toute l'acception (ali la fome) du terme
    s polno pravico de plein droit, à juste titre, à bon droit
    s polnima (z obema) rokama à pieines mains
    drevje je polno les arbres sont couverts (ali chargés) de fruits
    dvorana je nabito polna la salle est comble (ali bondée, familiarno archicomble)
    mera je polna (figurativno) la mesure est (à son) comble
    biti v polnem razcvetu être en pleine floraison, être tout en fleur
    biti v polnem razmahu battre son plein
    biti pri polni zavesti avoir toute sa connaissance
    biti polne ure sonner les heures
    delati poln delovni čas travailler à plein temps
    imeti polna usta (o čem) (figurativno) en avoir plein la bouche, faire le fanfaron, familiarno se faire mousser
    imeti poln želodec avoir l'estomac plein, être rassasié
    imeti polne žepe denarja avoir de l'argent plein les poches
    imam polne roke dela j'ai du travail par dessus la tête, je suis surchargé de travail, j'ai beaucoup de besogne sur les bras
    da bo mera polna pour comble