Franja

pensar [-ie-] po-, pre-, raz-, iz-misliti; nameravati; meniti, domišljati si, domnevati, premišljevati; imeti za

pensar entre sí, pensar para sí, pensar para consigo pri sebi misliti
pienso (en) hacerlo imam namen (nameravam) to storiti
¡piénselo! premislite!
¡ni pensarlo! ni govora (o tem)!
disfrutar pensando en veseliti se na
dar que pensar dati misliti
dar en qué pensar zaskrbeti, povzročiti zaskrbljenost
pensar mal de slabo mnenje imeti o
pensar y repensar premišljevati sem in tja
a fuerza de pensar po dolgem premišljevanju
al pensar que ob misli, da ...
sin pensar(lo) nehote, nezavedno
libertad de pensar (ali de pensamiento) svoboda mišljenja
es muy de pensarse dobro je treba pretehtati

Penthe͡us -ēi in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, abl. -ēo, m (Πενϑεύς) Pentéj, kralj v Tebah, Kadmov vnuk; ker je zaničeval Bakhovo bogočastje, so ga raztrgale besneče bakhantke, med njimi tudi njegova mati Agava: O., H., Pr., Hyg. — Od tod

1. adj.
a) Penthēus 3 (Πενϑεῖος) Pentéjev: caedes O., genus Stat.
b) Penthiacus 3 po Pentéjevo, raztrgan kakor Pentéj: gallinaceus Petr. pečenka à la Pentej, faširan zrezek.
c) Penthēius 3 Pentéjev: mater Sid.

2. patron. Penthīdēs -ae, m (Πενϑεΐδης) Pent(e)íd = Pentejev potomec: O. (o Likurgu).

pērātim, adv. (pēra) po naramnikih (krušnjakih, torbah, nahrbtnikih): ductare Pl. ukaniti (ukanjati) za denar v naramniku (krušnjaku, torbi, nahrbtniku).

per-bāsiō -āre (per in bāsiāre) po vrsti (enega za drugim) poljubljati: circumeuntem puerum Petr.

percudir obrabiti; po-, u-mazati

per-currō -ere -cucurrī in -currī -cursum (per in currere)

I. intr. teči, hiteti: Ter., Lucr. idr., citato equo Cales L., per temonem C.; metaf.: per omnes civitates percurrit oratio mea Ci. —

II. intr.

1. preteči (pretekati), preleteti (preletati), prehite(va)ti, hitro prehoditi (prehajati), hitro (pre)potovati: Lucr., Pr., Plin. idr., agrum Picenum C., pulpita H., aristas O. teči (leteti) preko (čez), pollice chordas O. preletati strune = brenkati na strune, pectine telas V. skozi greben spuščati, na brdo tkati, omnes conventūs Hirt. obiti (obhajati).

2. metaf. (v mislih) preleteti (preletati), premisliti (premišlj(ev)ati): animo polum H., aevum animo Sen. ph., multa animo et cogitatione Ci.; occ.
a) z očmi preleteti (preletati), hitro pregled(ov)ati, površno prebrati (prebirati): rem oculo veloci H., paginas L.
b) (o čustvih, afektih) pretres(a)ti, spreleteti (spreleta(va)ti): timor, qui lectoris percurrit animum Sen. ph., omnium pectora occulto metu percurrente Cu., totum pectus percurrit pavor Q.
c) po vrsti navesti (navajati), našte(va)ti: de re pecuaria breviter ac summatim percurram Varr., quae breviter a te de ipsā arte percursa sunt Ci., omnia poenarum nomina V., suis beneficiis percursis T.
d) zaporedoma (po vrsti) opraviti (opravljati) službe: honores Suet., paene iunctim quaesturam, praeturam, consulatum Suet., quaesturam, tribunatum, praeturam honestissime Plin. iun., percursis honorum gradibus Amm.

percursātiō -ōnis, f (percursāre) prepotovanje, pot(ovanje) po čem: Italiae Ci. potovanje po Italiji.

peregrīnābundus 3 (peregrīnārī) potujoč okrog po tujini: non peregrinabundum neque circa amoenas oras vagantem tantum ducem Romanum L.

peregrīnor -ārī -ātus sum (peregrīnus)

1. bi(va)ti na tujem, potovati po tujini (ne: v tujino), sploh okrog, po svetu potovati: totā Asiā Ci., in alienā civitate Ci.; subst. pt. pr. peregrīnantes -ium, m (po)potniki, potovalci: S., Plin. iun.

2. metaf.
a) (o osebah in duhu ali duši) potovati po čem, kje, prepotovati kaj, spuščati se kam, plavati, krožiti po čem: Democritus in infinitum omnium peregrinabatur Ci. je potoval po neskončnem vsemir(j)u, cum illi saepe, quod ante pedes esset, non viderent, ille in infinitatem omnem peregrinabatur Ci., immensa et interminata in omnes partes magnitudo regionum, in quam se iniciens animus et intendens ita late longeque peregrinatur, ut … Ci.; poklas. tudi z a z abl. = daleč proč biti od česa: a corpore, a dei regno Ambr., a domino Vulg., Aug.
b) (o stvareh) potovati, bi(va)ti, muditi se, zadrževati se, nahajati se kje, ukvarjati se kje s čim: haec studia pernoctant nobiscum, peregrinantur, rusticantur Ci., in extremis finibus mundi arma Romana peregrinabantur Fl., non ferunt amomi nardique deliciae, ne in Arabiam quidem, ex Indiā et nave peregrinari Plin. udomačiti se na tujih tleh, vestrae peregrinantur aures Ci. so na tujem = so odsotna, ni jih tu.
c) tuj, še ne domač (udomačen) biti: mihi videris Latine docere philosophiam et ei quasi civitatem dare, quae quidem peregrinari Romae videbatur Ci. da je tujka, peregrinatus est huius animus in nequitia, non habitavit Val. Max.

Opomba: Act. soobl. inf. pr. peregrinare: Iul. Val.

per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)

1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.

2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.

3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.

4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.

Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.

perforce [pəfɔ́:s] prislov
nujno, neizbežno; s silo, po sili

per-graecor -ārī (per in graecāri) „po grški navadi (šegi) živeti“ = razkošno živeti: pergraecamini Pl., hominem improbum! nunc ruri pergraecatur Tit.

périple [peripl] masculin krožna vožnja, potovanje, večje potovanje po morju

perītus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. perior -īrī) izkušen, izveden, podkovan, spreten v (pri) čem, vešč česa, poznavajoč kaj, ki ve (zna) kaj, ki se spozna na kaj, praktičen, praktično usposobljen, iznajdljiv, prebrisan, razboren, razborit, preudaren, subst. strokovnjak, poznavalec, izvedenec, ekspert, praktik: Q., Pr., Sen. ph., Plin. iun., Suet. idr., peritissimi duces C., a peritissimo imperatore dispositi N., in iis rebus callide et perite versari Ci., perite dicere, peritissime venditare Ci.; z objektnim gen.: rerum Ci., linguae L., citharae et cantūs T., peritior rei militaris C., peritissimus belli navalis N., iuris peritus Ci., Gell. pravni izvedenec, pravni strokovnjak, pravoznanec, nandi L., T. izurjen (izkušen) plavalec, tuendae civitatis peritissimus Ci.; z abl.: Paul., Lact., mirabili scientiā bellandi Auct. b. Afr., bello, pluribus artibus Vell., quis iure (= iuris) peritior? Ci., iure peritissimus Aur., Eutr.; opisano: s praep.: de agri culturā peritissimus Varr., sive in amore rudis sive peritus erit Pr., ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus Ci., ad usum et disciplinam peritus Ci.; z inf.: p. cantare V., urentes oculos inhibere Pr.; z ACI: Fl.; metaf. (o stvareh) umetelno (umetniško) narejen (izdelan), po pravilih umetnosti sestavljen (napisan), praktičen: fabula Aus.

perk² [pə:k]

1. neprehodni glagol
šopiriti se; dvigati glavo, vihati nos (up)
samozavestno, predrzno, domišljavo se vesti; popraviti se po bolezni, priti v formo (up)
razvedriti se, razveseliti se (up)

2. prehodni glagol
okrasiti; dvigniti (up glavo)
striči z ušesi

to perk o.s. (up) nalepotičiti se

per-lūstrō -āre -āvī -ātum (per in lūstrāre)

1. (z očiščevalno ali spravno daritvijo) očistiti (očišč(ev)ati), posvetiti (posvečevati), doseči (dosegati) spravo: paleas … quas substraturi sunt, sulpure et bitumine atque ardente taeda perlustrant et expiatas cubilibus iniciunt Col.

2. (po)gledati, pregled(ov)ati kaj, razgled(ov)ati se po čem: gregem oculis L., perlustrans diu oculis L., campos oculis Sil.; v tmezi: per singula lustrat oculis Sil.; pren. premisliti (premišljevati), razmisliti (razmišljati), oceniti (ocenjevati), presoditi (presojati), (raz)motriti: aliquid animo Ci.

3. metaf. obhoditi, prehoditi, prepotovati, potovati po čem: perlustravit hostium agros L., perlustrata armis Germania Vell.

per-marīnus 3 (per in marīnus) po (na) morju spremljajoč, na morju ščiteč: Lares L. (z gen. pl. permarinûm) pomorski lári, pomorski zaščitniki.

per-opportūnus 3, adv. -ē (per in opportūnus) zelo ugoden, zelo primeren, zelo po volji, zelo (prav, nadvse) dobrodošel: deversorium Ci., mors Hamilcaris L., alicui peropportuna victoria est Ci., L., locus peropportunus L., legatio L., hi loci qui dicuntur circa rem, et movendis affectibus peropportuni sunt Macr.; adv.: peropportune cecidit Ci., peropportune venire Ci., peropportune fortuna se obtulit Ci., patribus et plebi peropportune externa pax data L., ni peropportune tribuni diem dixissent L., his quos advenisse peropportune vides Macr., tum Vettius „peropportune adfuistis“, inquit, „adsertorem quaerenti“ Macr.

per-optātus 3 (per in optātus) zelo zaželen: pro di inmortales! qui hic inluxit dies mihi quidem, patres conscripti, peroptatus Ci. fr.; abl. n peroptātō po volji, po želji, pogódu: aut num importunum tempus in tanto otio, quod et raro datur et nunc peroptato nobis datum est? Ci.

per-peram, adv. (per in perām = gr. πέρᾱν; prim. perperus, perperitūdō)

1. napačno, narobe, napak, nèpràv, krivo (naspr. recte): suadere Pl., dicere Ter., facere, iudicare Ci., interpretari L., Sen. ph.

2. po pomoti, pomotoma, zmotno, po spregledu: facere Varr., ad castra venire Auct. b. Hisp., aliquem imperatorem pronuntiare Suet.